Page 117 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 117
JONATAN VINKLER
O njem je M. Pavel Stránský v svojem delu O Státě českém, ki je
pravzaprav historiografski epitaf Češkega kraljestva (v le-tem je imel
glavno besedo zgodovinski češki narod), zapisal, »da so se vsi stanovi
pritoževali, da je bil /…/ proti tradiciji prednikov za kralja sprejet, ne pa
izvoljen, in sicer z neznatno manjšino, ki je bila povečini prisiljena zaradi
strahu ali podkupljena«.6
Nadvojvoda Ferdinand Habsburški je bil namreč tudi med
Čehi znan po svojih protiprotestantskih podvigih v habsbur-
ških notranjeavstrijskih dednih deželah – predvsem na Koroškem,
Kranjskem in Štajerskem. Ko je marca 1595 vzel v roke vajeti
Notranje Avstrije in so se deželni stanovi v Gradcu poklonili no-
vemu deželnemu knezu – takrat njihovih priposestvovanih pra-
vic zastran izpovedovanja drugačne vere, kot jo je imel sam, ni
potrdil –, je protestant Spiedl opis slavnosti zaključil s pomen-
ljivimi verzi Luthrove pesmi iz leta 1543: (Ach) bleib bei uns, Herr
Jesu Christ, / den überall jetzt Abend ist (Gruden, 1912: 815). Sintag-
mo Abend v citiranem verzu nemškega reformatorja so notra-
njeavstrijski protestanti tedaj najbrž razumeli v eshatološkem
pomenu Weltabend, letzte Zeit, zagotovo pa ne brez ozira na na-
stajajočo, za evangeličansko cerkev v Notranji Avstriji vse bolj
perečo politično situacijo. Kajti mladi (tedaj še) deželni knez se je
obdal s potridentinsko katoliško pravovernimi svetovalci, ki mu
niso dopustili pozabiti, da je kot katoliški vladar vsaj deloma tudi
athleta Christi in da ga Vsevišnji potemtakem na krmilo dednih dežel
ni postavil samo zato, da bi jih branil pred nevarnostjo ekspanziv-
nega turškega polmeseca, temveč tudi zato, da kot dober posvetni
pastir pomaga »proč goniti volkove v ovčji obleki«, ki se vtiho-
tapljajo med katoliške ovčice. In prvi Ferdinandov svetovalec in
njegov namestnik pri krmilu Notranje Avstrije je bil tedaj lavan-
tinski škof Georg (III.) Stobej pl. Palmburg. Ta je po vrnitvi mla-
dega Habsburžana z romarskega popotovanja v Italijo 1598. leta
sestavil zanj spomenico, s katero se je v cerkveno, politično in
kulturno zgodovino Srednje Evrope trajno vgraviral kot nekakšen
6 Pavel Stránský, O českých knížatech a králích, v: O Státě českém, VIII, Praha 1940,
185.
115
O njem je M. Pavel Stránský v svojem delu O Státě českém, ki je
pravzaprav historiografski epitaf Češkega kraljestva (v le-tem je imel
glavno besedo zgodovinski češki narod), zapisal, »da so se vsi stanovi
pritoževali, da je bil /…/ proti tradiciji prednikov za kralja sprejet, ne pa
izvoljen, in sicer z neznatno manjšino, ki je bila povečini prisiljena zaradi
strahu ali podkupljena«.6
Nadvojvoda Ferdinand Habsburški je bil namreč tudi med
Čehi znan po svojih protiprotestantskih podvigih v habsbur-
ških notranjeavstrijskih dednih deželah – predvsem na Koroškem,
Kranjskem in Štajerskem. Ko je marca 1595 vzel v roke vajeti
Notranje Avstrije in so se deželni stanovi v Gradcu poklonili no-
vemu deželnemu knezu – takrat njihovih priposestvovanih pra-
vic zastran izpovedovanja drugačne vere, kot jo je imel sam, ni
potrdil –, je protestant Spiedl opis slavnosti zaključil s pomen-
ljivimi verzi Luthrove pesmi iz leta 1543: (Ach) bleib bei uns, Herr
Jesu Christ, / den überall jetzt Abend ist (Gruden, 1912: 815). Sintag-
mo Abend v citiranem verzu nemškega reformatorja so notra-
njeavstrijski protestanti tedaj najbrž razumeli v eshatološkem
pomenu Weltabend, letzte Zeit, zagotovo pa ne brez ozira na na-
stajajočo, za evangeličansko cerkev v Notranji Avstriji vse bolj
perečo politično situacijo. Kajti mladi (tedaj še) deželni knez se je
obdal s potridentinsko katoliško pravovernimi svetovalci, ki mu
niso dopustili pozabiti, da je kot katoliški vladar vsaj deloma tudi
athleta Christi in da ga Vsevišnji potemtakem na krmilo dednih dežel
ni postavil samo zato, da bi jih branil pred nevarnostjo ekspanziv-
nega turškega polmeseca, temveč tudi zato, da kot dober posvetni
pastir pomaga »proč goniti volkove v ovčji obleki«, ki se vtiho-
tapljajo med katoliške ovčice. In prvi Ferdinandov svetovalec in
njegov namestnik pri krmilu Notranje Avstrije je bil tedaj lavan-
tinski škof Georg (III.) Stobej pl. Palmburg. Ta je po vrnitvi mla-
dega Habsburžana z romarskega popotovanja v Italijo 1598. leta
sestavil zanj spomenico, s katero se je v cerkveno, politično in
kulturno zgodovino Srednje Evrope trajno vgraviral kot nekakšen
6 Pavel Stránský, O českých knížatech a králích, v: O Státě českém, VIII, Praha 1940,
185.
115
