Page 119 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 119
JONATAN VINKLER
ni bolj škodljive reči, kot če se ovčice pridobiva z ognjem in mečem:
raba grobe oborožene sile da bi bila »sredstvo pobesnelosti in zelo nevarna
reč«. Drugi pristop pa se je škofu Stobeju zdel otročji, kajti tam, kjer
gre za večno zveličanje, menda ne more biti prostora za laskanje in
prazne besede.9 Zato naj deželni knez uveljavi svojo politično (pravno)-
moč(je) in ukaže, da morajo postati vsi njegovi podaniki katoličani,
tisti svobodnjaki (meščani) in plemiči, ki tega nočejo, pa bodo morali
zapustiti njegove dedne dežele. Z reformo je treba pričeti, toda ne pri
vseh stanovih hkrati, kajti slednje bi bilo preveč težavno in nevarno,
ker je Luthrov nauk med plemstvom, meščani in kmeti že pognal
močne korenine. Gibanje je treba najprej spraviti ob mentalno luč.
Zato se je treba na začetku lotiti predikantov, in sicer graških, ki da so
najbolj odločni kolovodje in nepoboljšljivi hujskači.10 Pod pretnjo
smrtne kazni da je treba prepovedati pridigo, pridigarjem pa naročiti,
naj v določenem časovnem roku izginejo preko meja habsburških
dednih dežel, če jim je življenje drago.11
Osnovna ideja Stobejeve spomenice je bila realna politično-
upravna izpeljava načela cuius regio, eius religio iz augsburške verske
pomiritve 155512 – z uporabo tega načela so tako protestantski kot
katoliški knezi druge polovice 16. stoletja odločilno zarisovali po-
dobo verskega zemljevida dela Srednje in Severne Evrope, le v deželah
sv. Václava se ta zamisel dotlej še ni prijela –, ki je določala, da najvišji
deželni oblastnik odreja tudi vero svojih podložnikov, Ferdinand pa
je bil z njo opozorjen, naj zgolj uveljavi svoje pravice, ki jih ima kot
deželni knez; kdor ne bo upošteval njegove legalne zahteve, da se z
njim poenoti v veri, naj se izseli. In to se je tudi zgodilo. Najprej na
Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, tri desetletja za tem pa kot
pravi narodni eksodus tudi na Češkem in Moravskem. Toda do
takrat je imelo preteči še kar nekaj vode, Ferdinand pa že na začetku
ni omahoval.
Najprej je razpustil graški mestni svet, kjer so imeli dotlej odlo-
čilno besedo svetniki pretežno protestantske veroizpovedi, in zgolj
9 F. Kovačič, n. d., 268.
10 F. Kovačič, n. d., 269.
11 J. Gruden, n. d., 818.
12 F. Kovačič, n. d., 268.
117
ni bolj škodljive reči, kot če se ovčice pridobiva z ognjem in mečem:
raba grobe oborožene sile da bi bila »sredstvo pobesnelosti in zelo nevarna
reč«. Drugi pristop pa se je škofu Stobeju zdel otročji, kajti tam, kjer
gre za večno zveličanje, menda ne more biti prostora za laskanje in
prazne besede.9 Zato naj deželni knez uveljavi svojo politično (pravno)-
moč(je) in ukaže, da morajo postati vsi njegovi podaniki katoličani,
tisti svobodnjaki (meščani) in plemiči, ki tega nočejo, pa bodo morali
zapustiti njegove dedne dežele. Z reformo je treba pričeti, toda ne pri
vseh stanovih hkrati, kajti slednje bi bilo preveč težavno in nevarno,
ker je Luthrov nauk med plemstvom, meščani in kmeti že pognal
močne korenine. Gibanje je treba najprej spraviti ob mentalno luč.
Zato se je treba na začetku lotiti predikantov, in sicer graških, ki da so
najbolj odločni kolovodje in nepoboljšljivi hujskači.10 Pod pretnjo
smrtne kazni da je treba prepovedati pridigo, pridigarjem pa naročiti,
naj v določenem časovnem roku izginejo preko meja habsburških
dednih dežel, če jim je življenje drago.11
Osnovna ideja Stobejeve spomenice je bila realna politično-
upravna izpeljava načela cuius regio, eius religio iz augsburške verske
pomiritve 155512 – z uporabo tega načela so tako protestantski kot
katoliški knezi druge polovice 16. stoletja odločilno zarisovali po-
dobo verskega zemljevida dela Srednje in Severne Evrope, le v deželah
sv. Václava se ta zamisel dotlej še ni prijela –, ki je določala, da najvišji
deželni oblastnik odreja tudi vero svojih podložnikov, Ferdinand pa
je bil z njo opozorjen, naj zgolj uveljavi svoje pravice, ki jih ima kot
deželni knez; kdor ne bo upošteval njegove legalne zahteve, da se z
njim poenoti v veri, naj se izseli. In to se je tudi zgodilo. Najprej na
Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, tri desetletja za tem pa kot
pravi narodni eksodus tudi na Češkem in Moravskem. Toda do
takrat je imelo preteči še kar nekaj vode, Ferdinand pa že na začetku
ni omahoval.
Najprej je razpustil graški mestni svet, kjer so imeli dotlej odlo-
čilno besedo svetniki pretežno protestantske veroizpovedi, in zgolj
9 F. Kovačič, n. d., 268.
10 F. Kovačič, n. d., 269.
11 J. Gruden, n. d., 818.
12 F. Kovačič, n. d., 268.
117
