Page 120 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 120
[TUDIJSKI VE^ERI
iz katoličanov sestavil novega, 15. septembra 1598 pa je deželnim
stanovom ukazal, naj v štirinajstih dneh odpustijo predikante ter
odpravijo vse protestantske ustanove. V Ljubljano so 29. oktobra
istega leta prišli še strožji ukazi: protestantski pridigarji in učitelji
so morali v teku dneva pod pretnjo smrtne kazni zapustiti mesto, v
treh dneh pa notranjeavstrijske dežele. Konec leta 1600 so začele
delovati rekatolizacijske komisije. Na njihovem čelu je stal »kranjski
apostol«, škof Tomaž Hren za Kranjsko, za Štajersko in Koroško pa
škof Martin Brenner.
Zastopniki svete rimske cerkve so tako ob spremstvu oborožene
posvetne oblasti deželnega kneza popotovali po Štajerski, Koroški
in Kranjski, »pregovarjali« deželane v katoliško veroizpoved, jih pri
tem tudi prilično »masirali«, če ni šlo zgolj z besedo, izganjali
protestantske predikante, kolikor jih je še ostalo v deželi, in nepo-
slušne podložnike deželnega kneza ter nastavljali katoliške duhov-
nike, uničevali protestantske molilnice in šole, pa tudi kakšno hišo
bolj izpostavljenega spoznavalca Luthrove vere so s strelnim prahom
pognali v zrak. V Kranju se je tako znašla pod naletom hiša predi-
kanta Jerneja Knaflja, ki si je dal v kamniti portal svojega bivališča
vklesati ponosni moto – Hie Bärtl Knäffel, Prädikant, Mein Stärgkh steht
in Gottes Handt.13 Ob tem so katoliški »prekrščevalci« plenili še
proskribirane knjige, občasno v svoji vnemi niti mrtvim obeh spolov
(v Velenju so npr. izkopali v cerkvi pokopano ženo pridigarja Ivana
Dolijanskega in jo po Hrenovem ukazu vrgli za pokopališko obzidje;
Hren je tudi ta vpis v svoj dnevnik zaključil z alelujo)14 niso pustili
mirnega počitka. Škof Hren je tako o usodi posmrtnih ostankov
superintendenta protestantske cerkve na Kranjskem, M. Krištofa
13 »Tukaj prebivam Jernej Knafelj, predikant. Moja moč je Gospodova rama.« J. Gruden,
n. d., 720.
14 »Anno 1600, 9. die Aprilis, processionaliter recepimus et consecravimus Eccle-
siam B. Mariae Virginis in Wellan, quam Anno 1574 occupaverunt et usque ad
dictum tempus Haeretici tenuerant. Diruerant Praedicantes Lutherani altaria
aliquot, ex quibus in loco unius sepelierant unam Praedicantissam, quam exhuma-
vimus et extra Ecclesiam proiecimus /poudaril J. V./. Aderant in processione XXV
Parochiae cum vexillis et sacerdotibus. Hominum multitudo ingens ultra X
millia. Laus Deo.« M. Slekovec, Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko IV (1894), 150.
118
iz katoličanov sestavil novega, 15. septembra 1598 pa je deželnim
stanovom ukazal, naj v štirinajstih dneh odpustijo predikante ter
odpravijo vse protestantske ustanove. V Ljubljano so 29. oktobra
istega leta prišli še strožji ukazi: protestantski pridigarji in učitelji
so morali v teku dneva pod pretnjo smrtne kazni zapustiti mesto, v
treh dneh pa notranjeavstrijske dežele. Konec leta 1600 so začele
delovati rekatolizacijske komisije. Na njihovem čelu je stal »kranjski
apostol«, škof Tomaž Hren za Kranjsko, za Štajersko in Koroško pa
škof Martin Brenner.
Zastopniki svete rimske cerkve so tako ob spremstvu oborožene
posvetne oblasti deželnega kneza popotovali po Štajerski, Koroški
in Kranjski, »pregovarjali« deželane v katoliško veroizpoved, jih pri
tem tudi prilično »masirali«, če ni šlo zgolj z besedo, izganjali
protestantske predikante, kolikor jih je še ostalo v deželi, in nepo-
slušne podložnike deželnega kneza ter nastavljali katoliške duhov-
nike, uničevali protestantske molilnice in šole, pa tudi kakšno hišo
bolj izpostavljenega spoznavalca Luthrove vere so s strelnim prahom
pognali v zrak. V Kranju se je tako znašla pod naletom hiša predi-
kanta Jerneja Knaflja, ki si je dal v kamniti portal svojega bivališča
vklesati ponosni moto – Hie Bärtl Knäffel, Prädikant, Mein Stärgkh steht
in Gottes Handt.13 Ob tem so katoliški »prekrščevalci« plenili še
proskribirane knjige, občasno v svoji vnemi niti mrtvim obeh spolov
(v Velenju so npr. izkopali v cerkvi pokopano ženo pridigarja Ivana
Dolijanskega in jo po Hrenovem ukazu vrgli za pokopališko obzidje;
Hren je tudi ta vpis v svoj dnevnik zaključil z alelujo)14 niso pustili
mirnega počitka. Škof Hren je tako o usodi posmrtnih ostankov
superintendenta protestantske cerkve na Kranjskem, M. Krištofa
13 »Tukaj prebivam Jernej Knafelj, predikant. Moja moč je Gospodova rama.« J. Gruden,
n. d., 720.
14 »Anno 1600, 9. die Aprilis, processionaliter recepimus et consecravimus Eccle-
siam B. Mariae Virginis in Wellan, quam Anno 1574 occupaverunt et usque ad
dictum tempus Haeretici tenuerant. Diruerant Praedicantes Lutherani altaria
aliquot, ex quibus in loco unius sepelierant unam Praedicantissam, quam exhuma-
vimus et extra Ecclesiam proiecimus /poudaril J. V./. Aderant in processione XXV
Parochiae cum vexillis et sacerdotibus. Hominum multitudo ingens ultra X
millia. Laus Deo.« M. Slekovec, Pobirki iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena.
Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko IV (1894), 150.
118
