Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 155
JONATAN VINKLER
sto z denarjem prave teže, sami pa so morali svojo kazen poravnati v
pravi konvertibilni valuti, kršila so se trgovska in pogodbena do-
ločila, nazadnje pa ni nihče več vedel, kaj ima v rokah. In tako so
izbruhnili spori upnikov z dolžniki, starih in novih imetnikov70 …,
kmetje niso hoteli več prodajati svojih pridelkov, trgovina se je
ustavljala, še nekaj desetletij prej bohotno cvetoče gospodarstvo
Češkega kraljestva pa je izgledalo, kot da je po njem pometal tor-
nado. Ko je konzorcij ponarejevalcev denarja 1623. končal svojo
operacijo, se je njihov mož za vse, Pavel Michna, ki ga je M. Pavel
Stránský v enem najpomembnejših čeških zgodovinskih virov za to
obdobje, v Historii o těžkých protivenstvích církve české imenoval kar »teh
praktik avtorja«, vedel pohvaliti, »da so Čehi tako lepo obubožani, kot če
bi jih celih deset let stiskali z vzdrževanjem vojske,« in »da so mnogi izkušeni
ljudje menili, da se je na ta način zgodila večja škoda, kot če bi polovica
Češkega kraljestva pogorela do tal«.71
Do konca 1623. je bilo razglašenih 600 konfiskacij posestev, pri
čemer je bila ocenjena vrednost prenizka, njihovim prvotnim last-
nikom pa so razliko izplačevali z »dolgim novcem«. Tako se je
zgodilo, da je cesar grofu Slavati za posojenih 200.000 zlatnikov v
»dolgem novcu«, kar je znašalo v resnici samo okoli 30.000 zlatnikov
prave teže, zastavil celo dedno kraljevsko mesto Mělník. In številnim
češkim aristokratskim družinam je po tem razlastitvenem orkanu72
ostalo zgolj za hlebec kruha.
Toda po njih je prišla vrsta tudi na duhovne vodje češkega naroda,
kajti Ferdinand je zopet uveljavil svoje pravice deželnega vladarja, ki
pa za češko krono kmalu ne bo več rex electus, temveč heareditarius rex,
kot ve o tem povedati Pavel Stránský.73 29. marca 1624 je izdal patent,
70 Mikuláš Dačický v svojih Pamětih pripoveduje: »Težave, jeza in prepiri pa so se v
Češkem kraljestvu razvneli zaradi denarja, in sicer zaradi posebej lahkega novca, ki so
ga tujci, kateri so zakupili cesarsko valuto, dali v obtok.« M. Dačický, Paměti I, ur.
Antonín Rezek, Praha 1878, 298.
71 Navedeno po: E. Denis, n. d., 63.
72 Nekaj podobnega se je v evropski zgodovini zgodilo v Angliji, ko je normanski
vojvoda Vilijam Osvajalec po bitki pri Hastingsu l. 1066 razlastil anglosaške
plemiče, ter med nacističnim režimom, ko so bili podobne usode deležni srednje-
evropski Judje. Prim. G. M. Trevelyan, Zgodovina Anglije, Ljubljana 1960, 154, 155.
73 P. Stránský, n. d., 108–111.
153
sto z denarjem prave teže, sami pa so morali svojo kazen poravnati v
pravi konvertibilni valuti, kršila so se trgovska in pogodbena do-
ločila, nazadnje pa ni nihče več vedel, kaj ima v rokah. In tako so
izbruhnili spori upnikov z dolžniki, starih in novih imetnikov70 …,
kmetje niso hoteli več prodajati svojih pridelkov, trgovina se je
ustavljala, še nekaj desetletij prej bohotno cvetoče gospodarstvo
Češkega kraljestva pa je izgledalo, kot da je po njem pometal tor-
nado. Ko je konzorcij ponarejevalcev denarja 1623. končal svojo
operacijo, se je njihov mož za vse, Pavel Michna, ki ga je M. Pavel
Stránský v enem najpomembnejših čeških zgodovinskih virov za to
obdobje, v Historii o těžkých protivenstvích církve české imenoval kar »teh
praktik avtorja«, vedel pohvaliti, »da so Čehi tako lepo obubožani, kot če
bi jih celih deset let stiskali z vzdrževanjem vojske,« in »da so mnogi izkušeni
ljudje menili, da se je na ta način zgodila večja škoda, kot če bi polovica
Češkega kraljestva pogorela do tal«.71
Do konca 1623. je bilo razglašenih 600 konfiskacij posestev, pri
čemer je bila ocenjena vrednost prenizka, njihovim prvotnim last-
nikom pa so razliko izplačevali z »dolgim novcem«. Tako se je
zgodilo, da je cesar grofu Slavati za posojenih 200.000 zlatnikov v
»dolgem novcu«, kar je znašalo v resnici samo okoli 30.000 zlatnikov
prave teže, zastavil celo dedno kraljevsko mesto Mělník. In številnim
češkim aristokratskim družinam je po tem razlastitvenem orkanu72
ostalo zgolj za hlebec kruha.
Toda po njih je prišla vrsta tudi na duhovne vodje češkega naroda,
kajti Ferdinand je zopet uveljavil svoje pravice deželnega vladarja, ki
pa za češko krono kmalu ne bo več rex electus, temveč heareditarius rex,
kot ve o tem povedati Pavel Stránský.73 29. marca 1624 je izdal patent,
70 Mikuláš Dačický v svojih Pamětih pripoveduje: »Težave, jeza in prepiri pa so se v
Češkem kraljestvu razvneli zaradi denarja, in sicer zaradi posebej lahkega novca, ki so
ga tujci, kateri so zakupili cesarsko valuto, dali v obtok.« M. Dačický, Paměti I, ur.
Antonín Rezek, Praha 1878, 298.
71 Navedeno po: E. Denis, n. d., 63.
72 Nekaj podobnega se je v evropski zgodovini zgodilo v Angliji, ko je normanski
vojvoda Vilijam Osvajalec po bitki pri Hastingsu l. 1066 razlastil anglosaške
plemiče, ter med nacističnim režimom, ko so bili podobne usode deležni srednje-
evropski Judje. Prim. G. M. Trevelyan, Zgodovina Anglije, Ljubljana 1960, 154, 155.
73 P. Stránský, n. d., 108–111.
153
