Page 151 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 151
JONATAN VINKLER
Zato je treba najprej nekaj miru. In ravno tega so si želeli v mestu ob
lepi modri Donavi. Tako je bil Liechtenstein pozvan, da razglasi
splošno amnestijo. Iz nje da bodo izvzeti le-ti, ki so se v malem ali
velikem obsegu udeležili vstaje, se dali najemati v komisije ali vojsko,
se udeleževali vstajniških shodov ali podpirali njihove sklepe itd.,
kar pa je v praksi pomenilo, da so bili iz splošne amnestije izvzeti
pravzaprav vsi nekatoliški pripadniki stanov, razen majhnega števila
plemičev, ki so odšli za meje dežel sv. Václava med vstajo ali pa se je
v resnici niso udeležili kot npr. Karel z Žerotína st. na Moravskem.
Knez Liechtenstein je krivce tako poklical predse in jih pozval, naj
kar sami v samoobtožnem spisu priznajo svojo krivdo in ob njo
napišejo tudi natančno cenitev svojega imetja, kajti tako da jim bo
lahko naložena primerna kazen, iz katere bo poplačana škoda,
nastala zaradi vstaje, in dolgovi, ki si jih je cesar nakopal, da je lahko
plačal žolnirje katoliške Lige. To je bil imeniten pristop, ki je skrajno
poenostavil kaznovanje in ukinil vsako možnost kasnejše reklama-
cije – vsak vstajnik je namreč z lastno roko podpisal samoobtožbo.
Od starega Rima dalje velja v pravu načelo Ei incubit probatio, qui dicit,
non qui negat, toda Ferdinand je pri svojem postopanju s Čehi to
pravilo spretno obšel.
Tretjega aprila 1622 je Ferdinand II. podpisal splošno amnestijo
za udeležence stanovske vstaje v Češkem kraljestvu: smrtna kazen
jim je bila odvzeta, oproščeno je bilo vsem, ki še niso bili kaznovani,
seveda pod pogojem, da priznajo svojo krivdo in se podvržejo denar-
ni kazni.64 Kdor si ne bo pridobil kraljevske amnestije in se ne bo v
šestih tednih pojavil pred komisijo, da bo preganjan z vso ostrino.
Kraljevski prokurator Přibík Jeníšek z Újezda, ki se je kot dobro
prilegajoč se in naoljen pritisni vijak v Ferdinandovem kaznovalnem
stroju izkazal že na procesu proti vodjem stanovske vstaje, pa se je
takoj lotil dela in sestavil seznam krivcev, ki so se udeležili vstaje in
za katere je kraljevska pisarna pričakovala, da bodo priznali svojo
krivdo ali dokazali, da so nedolžni.
64 V najbolj neugodnem primeru, ko bi komisija pod Liechtensteinovim vodstvom
ugotovila največjo možno težo prestopka, bi to pomenilo celo zaplembo
premoženja.
149
Zato je treba najprej nekaj miru. In ravno tega so si želeli v mestu ob
lepi modri Donavi. Tako je bil Liechtenstein pozvan, da razglasi
splošno amnestijo. Iz nje da bodo izvzeti le-ti, ki so se v malem ali
velikem obsegu udeležili vstaje, se dali najemati v komisije ali vojsko,
se udeleževali vstajniških shodov ali podpirali njihove sklepe itd.,
kar pa je v praksi pomenilo, da so bili iz splošne amnestije izvzeti
pravzaprav vsi nekatoliški pripadniki stanov, razen majhnega števila
plemičev, ki so odšli za meje dežel sv. Václava med vstajo ali pa se je
v resnici niso udeležili kot npr. Karel z Žerotína st. na Moravskem.
Knez Liechtenstein je krivce tako poklical predse in jih pozval, naj
kar sami v samoobtožnem spisu priznajo svojo krivdo in ob njo
napišejo tudi natančno cenitev svojega imetja, kajti tako da jim bo
lahko naložena primerna kazen, iz katere bo poplačana škoda,
nastala zaradi vstaje, in dolgovi, ki si jih je cesar nakopal, da je lahko
plačal žolnirje katoliške Lige. To je bil imeniten pristop, ki je skrajno
poenostavil kaznovanje in ukinil vsako možnost kasnejše reklama-
cije – vsak vstajnik je namreč z lastno roko podpisal samoobtožbo.
Od starega Rima dalje velja v pravu načelo Ei incubit probatio, qui dicit,
non qui negat, toda Ferdinand je pri svojem postopanju s Čehi to
pravilo spretno obšel.
Tretjega aprila 1622 je Ferdinand II. podpisal splošno amnestijo
za udeležence stanovske vstaje v Češkem kraljestvu: smrtna kazen
jim je bila odvzeta, oproščeno je bilo vsem, ki še niso bili kaznovani,
seveda pod pogojem, da priznajo svojo krivdo in se podvržejo denar-
ni kazni.64 Kdor si ne bo pridobil kraljevske amnestije in se ne bo v
šestih tednih pojavil pred komisijo, da bo preganjan z vso ostrino.
Kraljevski prokurator Přibík Jeníšek z Újezda, ki se je kot dobro
prilegajoč se in naoljen pritisni vijak v Ferdinandovem kaznovalnem
stroju izkazal že na procesu proti vodjem stanovske vstaje, pa se je
takoj lotil dela in sestavil seznam krivcev, ki so se udeležili vstaje in
za katere je kraljevska pisarna pričakovala, da bodo priznali svojo
krivdo ali dokazali, da so nedolžni.
64 V najbolj neugodnem primeru, ko bi komisija pod Liechtensteinovim vodstvom
ugotovila največjo možno težo prestopka, bi to pomenilo celo zaplembo
premoženja.
149
