Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 154
[TUDIJSKI VE^ERI
plemstvom bolj kot z uveljavitvijo njihove edine resnice o Bogu dajali
opravka s praktičnim »pregibanjem« glagolov prigrabiti (si), oropati,
obvladati in posedovati.66
Za olajšanje svojih operacij so si knez Liechtenstein, Albrecht
Wallenstein,67 Oldřich knez Eggenberg, Pavel Michna, Hofhandelsjud
Jakob Bas-ševi68 in nizozemski trgovec ter malostranski praški me-
ščan Jan de Witte osnovali sindikat ponarejevalcev denarja. Od
Ferdinanda so za 6.100.000 zlatnikov letno kupili koncesijo odku-
povanja starega kovanega denarja, ki ga je bilo treba pretopiti. Toda
iz praške grivne (marke), ki je morala praviloma tehtati 253,17
grama,69 so začeli namesto 32 »iztiskati« 79 zlatnikov, s tem pa so
seveda povzročili strašno devalvacijo valute. Tako se je rodila »dlouhá
mince«. Posamezniki so bledeli od strahu nad ogromnimi izgubami,
ki jih je utrpel državni erar, za obsojence na konfiskacijo je ta
denarna malverzacija pomenila popolno finančno uničenje, ker so
jim ostanke od prodaje posestev plačevali z »dolgim novcem« name-
66 E. Denis, n. d., 61.
67 Albrecht Václav Eusebius z Valdšteina (Wallenstein) je postal v pobelogorskem
času znan ne samo kot izjemen general, temveč tudi kot nenasiten grabežljivec,
ki je s svojo pogoltnostjo spominjal na Marka Licinija Krasa v času Sulovih
proskripcij. Med 1622 in 1630 je namreč od kraljevskega erarja »kupil« za
3.407.331 zlatnikov posestev, od zasebnikov pa še za nadaljnji 1.539.379. Seveda
je pri tem uporabljal prednosti »dolgega novca«, kar pomeni, da si je precej
svojega premoženja pridobil pod ceno, seznam njegovih posestnih pridobitev
pa zaseda skorajda sto strani drugega zvezka v: Tomáš V. Bílek, Dějiny konfiskací
v Čechách II, Praha 1883, 732–831. Za Wallensteinom ni zaostajal niti knez
Eggenberg, ki je npr. tri posestva v vrednosti 307.793 zlatnikov kupil z »dolgim
novcem«, kar pomeni, da je zanje plačal zgolj okoli 50.000 zlatnikov.
68 Zelo zanimivo poročilo o življenju in trgovskih podvigih tega dvornega trgovca
je najti v Josef Jireček, Jakub Bas-ševi z Treuenburka, Časopis českého Museum 57,
Praha 1883, 325–330. Za svoje »podvige« je bil mož 1622. nagrajen celo s
plemištvom Svetega rimskega cesarstva in s predikatom von Treuenburg, toda
dinamično trgovsko kariero je s prvim velikim uspehom kronal že 1599., ko ga
je Rudolf II. povišal v dvornega žida (Hofjud). To je bil tedaj redek privilegij, ki je
imetniku dovoljeval povsod po Nemškem cesarstvu, kjer Židov drugače ni bilo
ali niso smeli trgovati, prebivati, trgovati na drobno in veliko, kupovati nepre-
mičnine, klati živali na židovski način, postavljati rabina in organizirati židovsko
pokopališče.
69 Pavel Stránský, O českém mincovnictví a peněžních jednotkách, v: O Státě českém,
XVIII, 259–261. Josef Smolík, Hřivna, v: Ottův slovník naučný XI, 780, 781.
152
plemstvom bolj kot z uveljavitvijo njihove edine resnice o Bogu dajali
opravka s praktičnim »pregibanjem« glagolov prigrabiti (si), oropati,
obvladati in posedovati.66
Za olajšanje svojih operacij so si knez Liechtenstein, Albrecht
Wallenstein,67 Oldřich knez Eggenberg, Pavel Michna, Hofhandelsjud
Jakob Bas-ševi68 in nizozemski trgovec ter malostranski praški me-
ščan Jan de Witte osnovali sindikat ponarejevalcev denarja. Od
Ferdinanda so za 6.100.000 zlatnikov letno kupili koncesijo odku-
povanja starega kovanega denarja, ki ga je bilo treba pretopiti. Toda
iz praške grivne (marke), ki je morala praviloma tehtati 253,17
grama,69 so začeli namesto 32 »iztiskati« 79 zlatnikov, s tem pa so
seveda povzročili strašno devalvacijo valute. Tako se je rodila »dlouhá
mince«. Posamezniki so bledeli od strahu nad ogromnimi izgubami,
ki jih je utrpel državni erar, za obsojence na konfiskacijo je ta
denarna malverzacija pomenila popolno finančno uničenje, ker so
jim ostanke od prodaje posestev plačevali z »dolgim novcem« name-
66 E. Denis, n. d., 61.
67 Albrecht Václav Eusebius z Valdšteina (Wallenstein) je postal v pobelogorskem
času znan ne samo kot izjemen general, temveč tudi kot nenasiten grabežljivec,
ki je s svojo pogoltnostjo spominjal na Marka Licinija Krasa v času Sulovih
proskripcij. Med 1622 in 1630 je namreč od kraljevskega erarja »kupil« za
3.407.331 zlatnikov posestev, od zasebnikov pa še za nadaljnji 1.539.379. Seveda
je pri tem uporabljal prednosti »dolgega novca«, kar pomeni, da si je precej
svojega premoženja pridobil pod ceno, seznam njegovih posestnih pridobitev
pa zaseda skorajda sto strani drugega zvezka v: Tomáš V. Bílek, Dějiny konfiskací
v Čechách II, Praha 1883, 732–831. Za Wallensteinom ni zaostajal niti knez
Eggenberg, ki je npr. tri posestva v vrednosti 307.793 zlatnikov kupil z »dolgim
novcem«, kar pomeni, da je zanje plačal zgolj okoli 50.000 zlatnikov.
68 Zelo zanimivo poročilo o življenju in trgovskih podvigih tega dvornega trgovca
je najti v Josef Jireček, Jakub Bas-ševi z Treuenburka, Časopis českého Museum 57,
Praha 1883, 325–330. Za svoje »podvige« je bil mož 1622. nagrajen celo s
plemištvom Svetega rimskega cesarstva in s predikatom von Treuenburg, toda
dinamično trgovsko kariero je s prvim velikim uspehom kronal že 1599., ko ga
je Rudolf II. povišal v dvornega žida (Hofjud). To je bil tedaj redek privilegij, ki je
imetniku dovoljeval povsod po Nemškem cesarstvu, kjer Židov drugače ni bilo
ali niso smeli trgovati, prebivati, trgovati na drobno in veliko, kupovati nepre-
mičnine, klati živali na židovski način, postavljati rabina in organizirati židovsko
pokopališče.
69 Pavel Stránský, O českém mincovnictví a peněžních jednotkách, v: O Státě českém,
XVIII, 259–261. Josef Smolík, Hřivna, v: Ottův slovník naučný XI, 780, 781.
152
