Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 157
JONATAN VINKLER
vilki 70.000). Prago zapusti v letih 1621–1630 400 meščanov in samo
na Novém městě pražském je praznih kar 500 hiš. Mesto Žatec, ki je
štelo 1618. 460 meščanov, jih ima čez desetletje samo še 20575 …
Nazadnje sledi še končni udarec na pavke – Verneuerte Landesord-
nung des Erbkönigreichs Böhaimb z 10. maja 1627, katere uradno
besedilo je bilo v nemščini, uradni prevod v češčino pa ni bil nikoli
natisnjen. Namesto dotedanje stanovske ureditve je bil uzakonjen
absolutizem. Češka krona je postala dedna krona Habsburžanov do
izumrtja moškega dela rodu. Prvo mesto v deželnem zboru je pri-
padlo duhovščini – t.i. duhovski klopi, šele za njo sta bila plemiški
in viteški stan ter kraljevska mesta, ki so imela v zboru samo en glas.
Rimski katolicizem je postal v čeških deželah edina dovoljena vera.
Nemški jezik je postal enakopraven češkemu. Stanovi so ohranili
pravico določati, razporejati in pobirati davke. Deželne uradnike je
smel imenovati edino vladar, svojo lojalnost pa so prisegali kralju in
ne deželi kot do tedaj.
Večina teh institutov je ostala v čeških deželah v veljavi do l. 1848,
izjema je bil le točka o edini dovoljeni religiji, ki je bila deloma
odpravljena s tolerančnim patentom Jožefa II. z dne 20. oktobra 1781.
Z njim je bila toleranca priznana trem nekatoliškim religijam:
pravoslavni cerkvi, evangeličanstvu in kalvinizmu, pri čemer je
pomembno, da so lahko omenjene veroizpovedi svoje obrede oprav-
ljale le zasebno, medtem ko je rimski katolicizem ostal državna
religija. To je pomenilo, da si je ohranil privilegirani položaj na
področju cerkvene uprave in šolstva. Tolerirane verske skupnosti so
bile v marsikaterem pogledu diskriminirane: sakralne stavbe in šole
so lahko postavljale le tam, kjer je živelo vsaj sto družin iste tolerirane
veroizpovedi, niso pa smele imeti zvonikov, zvonov in vhoda z ulice.
Na državljanski ravni so bili nekatoliki s katoličani izenačeni. Lahko
so posedovali nepremičnine, mogli so postati meščani ali mojstri,
ravno tako so si lahko pridobili univerzitetne nazive, jemali pa so jih
tudi v državno službo. Tolerančni patent se je nanašal samo na češke
in avstrijske dežele, veljal pa je do zakona iz l. 1861.
Enaintridesetega julija 1627 je bil nekatoliškim stanovom izdan
mandat, ki jim je zapovedoval v šestih mesecih prestopiti v katoli-
75 E. Denis, n. d., 91.
155
vilki 70.000). Prago zapusti v letih 1621–1630 400 meščanov in samo
na Novém městě pražském je praznih kar 500 hiš. Mesto Žatec, ki je
štelo 1618. 460 meščanov, jih ima čez desetletje samo še 20575 …
Nazadnje sledi še končni udarec na pavke – Verneuerte Landesord-
nung des Erbkönigreichs Böhaimb z 10. maja 1627, katere uradno
besedilo je bilo v nemščini, uradni prevod v češčino pa ni bil nikoli
natisnjen. Namesto dotedanje stanovske ureditve je bil uzakonjen
absolutizem. Češka krona je postala dedna krona Habsburžanov do
izumrtja moškega dela rodu. Prvo mesto v deželnem zboru je pri-
padlo duhovščini – t.i. duhovski klopi, šele za njo sta bila plemiški
in viteški stan ter kraljevska mesta, ki so imela v zboru samo en glas.
Rimski katolicizem je postal v čeških deželah edina dovoljena vera.
Nemški jezik je postal enakopraven češkemu. Stanovi so ohranili
pravico določati, razporejati in pobirati davke. Deželne uradnike je
smel imenovati edino vladar, svojo lojalnost pa so prisegali kralju in
ne deželi kot do tedaj.
Večina teh institutov je ostala v čeških deželah v veljavi do l. 1848,
izjema je bil le točka o edini dovoljeni religiji, ki je bila deloma
odpravljena s tolerančnim patentom Jožefa II. z dne 20. oktobra 1781.
Z njim je bila toleranca priznana trem nekatoliškim religijam:
pravoslavni cerkvi, evangeličanstvu in kalvinizmu, pri čemer je
pomembno, da so lahko omenjene veroizpovedi svoje obrede oprav-
ljale le zasebno, medtem ko je rimski katolicizem ostal državna
religija. To je pomenilo, da si je ohranil privilegirani položaj na
področju cerkvene uprave in šolstva. Tolerirane verske skupnosti so
bile v marsikaterem pogledu diskriminirane: sakralne stavbe in šole
so lahko postavljale le tam, kjer je živelo vsaj sto družin iste tolerirane
veroizpovedi, niso pa smele imeti zvonikov, zvonov in vhoda z ulice.
Na državljanski ravni so bili nekatoliki s katoličani izenačeni. Lahko
so posedovali nepremičnine, mogli so postati meščani ali mojstri,
ravno tako so si lahko pridobili univerzitetne nazive, jemali pa so jih
tudi v državno službo. Tolerančni patent se je nanašal samo na češke
in avstrijske dežele, veljal pa je do zakona iz l. 1861.
Enaintridesetega julija 1627 je bil nekatoliškim stanovom izdan
mandat, ki jim je zapovedoval v šestih mesecih prestopiti v katoli-
75 E. Denis, n. d., 91.
155
