Page 211 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 211
MAJDA MER[E
spomnil; ob besedi biert bi morda pomislil na stilno označeni pomen
’krčmar’, ne pa na ’ribnik’, itd.
Pri nekaterih skupinah besed so iztočnicam pripisana tudi opo-
zorila na geografsko omejeno rabo ali na tuj izvor. Potreba po navedbi
opozoril na zemljepisno omejenost rabe se je pokazala ob besedju, ki
je navedeno v seznamih slovarskega značaja (npr. v Registru, ki je dodan
Dalmatinovemu prevodu Pentatevha iz leta 1578, in v obsežnejšem
Registru, dodanem Dalmatinovi Bibliji), in pri besedju, ki je bilo s
tovrstnimi oznakami opremljeno že v Megiserjevih slovarjih.
V skladu z zamislijo je priprava Besedja slovenskega knjižnega jezika
16. stoletja kot slovarskega dela posebnega tipa terjala premišljeno
vključitev kazalčnih gesel, saj naj bi slednja prevzela velik delež pri
zrcaljenju jezikovne realnosti v času hitrega poimenovalnega širje-
nja, oblikovanja in normativnega ustaljevanja mladega slovenskega
knjižnega jezika. Kazalčna gesla v tem slovarskem opisu s svojim
izhodiščnim delom najpogosteje kažejo:
– na obstoječo glasoslovno variantnost, v nadaljevanju pa na
posodobljeno prikazovalno mesto (npr. ahed gl. ahet, anpag gl.
ampak, ajdoski gl. ajdovski, blešiti se gl. bleščiti se, britov gl. britev,
de gl. da, hinavc gl. hinavec, hvaleoč gl. hvalejoč, jegrati gl. igrati,
mumu gl. mimo itd.);
– na obstoj številnih pravopisnih dilem in na načine njihovega
reševanja (npr. nadejl priti gl. del –, na –, priti –; figinudrevu gl.
drevo, figin; kaj ... za en gl. en –, kaj –, za –; kečez gl. čez, tja; kej en
gl. kjeen itd.); uzaveščajo tudi lastnoimenske besedne zveze in kažejo
na način obravnave njihovih sestavin (npr. Adriatisku morje gl.
adriatiski, morje);
– na način prečrkovanja pri prevzetih besedah (npr. alcoran gl.
alkoran) in v interpretativno dvoumnih primerih (npr. vyti gl. vjiti);
na obstoj kalkiranih besednih zvez, ki so bile nosilke posebnih
pomenskih vrednosti, hkrati pa predstavljajo način njihovega slo-
varskega prikaza: bodisi kot zloženke ali sklopa ali kot ločeno
obravnavanih sestavin (npr. spet nazaj gl. nazaj –, spet –; zveza spet
nazaj prezrcalja nemški sklop wiedervmb ’spet, znova’);
– na dileme pri rekonstrukciji iztočnic na osnovi izpričanih oblik
(npr. bajncerlinov [rod. mn.] gl. bajncerli; abecedaria [rod. ed.] gl.
209
spomnil; ob besedi biert bi morda pomislil na stilno označeni pomen
’krčmar’, ne pa na ’ribnik’, itd.
Pri nekaterih skupinah besed so iztočnicam pripisana tudi opo-
zorila na geografsko omejeno rabo ali na tuj izvor. Potreba po navedbi
opozoril na zemljepisno omejenost rabe se je pokazala ob besedju, ki
je navedeno v seznamih slovarskega značaja (npr. v Registru, ki je dodan
Dalmatinovemu prevodu Pentatevha iz leta 1578, in v obsežnejšem
Registru, dodanem Dalmatinovi Bibliji), in pri besedju, ki je bilo s
tovrstnimi oznakami opremljeno že v Megiserjevih slovarjih.
V skladu z zamislijo je priprava Besedja slovenskega knjižnega jezika
16. stoletja kot slovarskega dela posebnega tipa terjala premišljeno
vključitev kazalčnih gesel, saj naj bi slednja prevzela velik delež pri
zrcaljenju jezikovne realnosti v času hitrega poimenovalnega širje-
nja, oblikovanja in normativnega ustaljevanja mladega slovenskega
knjižnega jezika. Kazalčna gesla v tem slovarskem opisu s svojim
izhodiščnim delom najpogosteje kažejo:
– na obstoječo glasoslovno variantnost, v nadaljevanju pa na
posodobljeno prikazovalno mesto (npr. ahed gl. ahet, anpag gl.
ampak, ajdoski gl. ajdovski, blešiti se gl. bleščiti se, britov gl. britev,
de gl. da, hinavc gl. hinavec, hvaleoč gl. hvalejoč, jegrati gl. igrati,
mumu gl. mimo itd.);
– na obstoj številnih pravopisnih dilem in na načine njihovega
reševanja (npr. nadejl priti gl. del –, na –, priti –; figinudrevu gl.
drevo, figin; kaj ... za en gl. en –, kaj –, za –; kečez gl. čez, tja; kej en
gl. kjeen itd.); uzaveščajo tudi lastnoimenske besedne zveze in kažejo
na način obravnave njihovih sestavin (npr. Adriatisku morje gl.
adriatiski, morje);
– na način prečrkovanja pri prevzetih besedah (npr. alcoran gl.
alkoran) in v interpretativno dvoumnih primerih (npr. vyti gl. vjiti);
na obstoj kalkiranih besednih zvez, ki so bile nosilke posebnih
pomenskih vrednosti, hkrati pa predstavljajo način njihovega slo-
varskega prikaza: bodisi kot zloženke ali sklopa ali kot ločeno
obravnavanih sestavin (npr. spet nazaj gl. nazaj –, spet –; zveza spet
nazaj prezrcalja nemški sklop wiedervmb ’spet, znova’);
– na dileme pri rekonstrukciji iztočnic na osnovi izpričanih oblik
(npr. bajncerlinov [rod. mn.] gl. bajncerli; abecedaria [rod. ed.] gl.
209
