Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 207
Majda Mer{e
BESEDJE SLOVENSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA
16. STOLETJA
Na inštitutu, ki že daljše obdobje deluje pod naslovom Inštitut
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je bila sredi sedem-
desetih let 20. stoletja ustanovljena sekcija, namenjena pripravi
zgodovinskih slovarjev in raziskavi zgodovine slovenskega jezika.
Komisija,1 ki je delo načrtovala in ga dve desetletji (1973–1994)
vodila, je glede na pomen, ki ga ima za slovenski knjižni jezik druga
polovica 16. stoletja, med prve naloge sekcije uvrstila pripravo slo-
varja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slovar, ki
naj bi temeljil na gradivu, zbranem s popolnim izpisom vseh knjiž-
nih izdaj s slovenskim besedilom, naj bi bil prvi iz niza zgodovinskih
slovarjev, ki bi prikazovali rabo slovenskega jezika v pisanih in
tiskanih virih od začetkov do srede 19. stoletja.
V minulih desetletjih je bilo za načrtovani slovar po postopno
izoblikovanih slovaropisnih načelih s popolnim izpisom zbrano
gradivo, ki šteje približno 3.200.000 izpisov.2 Koncept zahtevno
zasnovanega, obvestilno izčrpnega razlagalnega zgodovinskega slo-
varja razgrinja Poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih
1 Sestavljena je bila iz strokovnjakov za leksikološka vprašanja in za zgodovino
slovenskega jezika s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta za
slovenski jezik SAZU oz. ZRC SAZU. Predsedoval ji je akad. France Bezlaj.
2 Glede na tehnične možnosti, ki jih je ponujal čas, v katerem je potekalo zbiranje
gradiva, je bila večina izpisov pridobljena s pomočjo fotokopiranja, ki je
omogočalo razmnoževanje avtentičnih besedilnih odlomkov. Po tej metodi je
bilo izpisanih 48 od 53 del. Dve deli sta bili izpisani računalniško, za tri pa so že
obstajali rokopisni izpisi, ki jih je izdelal Jože Stabej: za slovensko besedje iz
obeh Megiserjevih slovarjev (1592 in 1603) in iz Bohoričeve slovnice (1584).
205
BESEDJE SLOVENSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA
16. STOLETJA
Na inštitutu, ki že daljše obdobje deluje pod naslovom Inštitut
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je bila sredi sedem-
desetih let 20. stoletja ustanovljena sekcija, namenjena pripravi
zgodovinskih slovarjev in raziskavi zgodovine slovenskega jezika.
Komisija,1 ki je delo načrtovala in ga dve desetletji (1973–1994)
vodila, je glede na pomen, ki ga ima za slovenski knjižni jezik druga
polovica 16. stoletja, med prve naloge sekcije uvrstila pripravo slo-
varja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slovar, ki
naj bi temeljil na gradivu, zbranem s popolnim izpisom vseh knjiž-
nih izdaj s slovenskim besedilom, naj bi bil prvi iz niza zgodovinskih
slovarjev, ki bi prikazovali rabo slovenskega jezika v pisanih in
tiskanih virih od začetkov do srede 19. stoletja.
V minulih desetletjih je bilo za načrtovani slovar po postopno
izoblikovanih slovaropisnih načelih s popolnim izpisom zbrano
gradivo, ki šteje približno 3.200.000 izpisov.2 Koncept zahtevno
zasnovanega, obvestilno izčrpnega razlagalnega zgodovinskega slo-
varja razgrinja Poskusni snopič Slovarja jezika slovenskih protestantskih
1 Sestavljena je bila iz strokovnjakov za leksikološka vprašanja in za zgodovino
slovenskega jezika s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta za
slovenski jezik SAZU oz. ZRC SAZU. Predsedoval ji je akad. France Bezlaj.
2 Glede na tehnične možnosti, ki jih je ponujal čas, v katerem je potekalo zbiranje
gradiva, je bila večina izpisov pridobljena s pomočjo fotokopiranja, ki je
omogočalo razmnoževanje avtentičnih besedilnih odlomkov. Po tej metodi je
bilo izpisanih 48 od 53 del. Dve deli sta bili izpisani računalniško, za tri pa so že
obstajali rokopisni izpisi, ki jih je izdelal Jože Stabej: za slovensko besedje iz
obeh Megiserjevih slovarjev (1592 in 1603) in iz Bohoričeve slovnice (1584).
205
