Page 209 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 209
MAJDA MER[E
glagoli (6332), pridevniki (2889) ter samostojno predstavljeni delež-
niki oz. deležja (2056). Nad tisoč iztočnic izkazujejo tudi prislovi in
raznovrstne posamostalitve, druge besedne vrste pa se pojavljajo
redkeje.5 Kot samostojne iztočnice so predstavljene tudi besede in
morfemi, ki opravljajo slovnične vloge: npr. črka, zlog, glas, končnica.
Knjiga nudi zanesljive odgovore na več vprašanj, zlasti pa na
naslednja: katere besede (ali manjše enote) so bile uporabljene v
začetnem razvojnem obdobju slovenskega knjižnega jezika,6 kdaj so
bile prvič zapisane, v katerih delih so bile uporabljene, kateri pisci
so segali po njih, na katere besedilne zvrsti so bile vezane, ali so bile
vključene tudi v slovarske prikaze itd.
Slovarske vrstice oz. sestavke uvajajo krepko tiskane iztočnice, ki
so geselske ali kazalčne, če uvajajo kazalke. Nezanesljive iztočnice so
opremljene z zvezdico (npr. auspurg* prid.; dahniti* glag. dov.). V
teh primerih gre navadno za besede, ki niso izpričane v imenovalniku
oz. v nedoločniku, obliko, v kateri so zapisane, pa je mogoče pripi-
sovati različnima ali različnim iztočnicam.
Iztočnice so opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovnič-
nimi oznakami ter s kronološko urejenimi podatki o virih, na
primer: arcat sam. m ◆ P: 22 (TC 1555, TE 1555, TR 1558, TL 1561,
*P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575,
JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH
1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603). Slovnična ob-
vestila, ki sledijo besednovrstnim podatkom, kažejo na osnovne
kategorialne lastnosti iztočnic, kot je spol pri samostalniku, vid pri
glagolu, morebitna nesklonljivost pri samostalniških besedah ali
nepregibnost po spolu, sklonu in številu pri pridevniških besedah,
5 Podobno pogostnostno razvrstitev besednih vrst izkazuje tudi Slovar slovenskega
knjižnega jezika, čeprav je oprt na drugačno gradivsko osnovo, pa tudi način
prikazovanja besednih vrst je deloma drugačen (Jakopin 1995: 344): prevladujejo
samostalniki (najštevilnejši so samostalniki moškega spola, ki se jim po-
gostnostno približujejo samostalniki ženskega spola, samostalniki srednjega
spola pa so redkejši), sledijo jim pridevniki, tem pa glagoli.
6 Poznavanje seznamov in obravnav besedja, uporabljenega v predknjižnem
obdobju (npr. v Brižinskih spomenikih; prim. slovarski del prve znanstvenokritične
izdaje, Zor 1992: 130–160), npr. omogoča ugotovitve, katere besede so bile v
tiskih 16. stoletja sploh prvič zapisane.
207
glagoli (6332), pridevniki (2889) ter samostojno predstavljeni delež-
niki oz. deležja (2056). Nad tisoč iztočnic izkazujejo tudi prislovi in
raznovrstne posamostalitve, druge besedne vrste pa se pojavljajo
redkeje.5 Kot samostojne iztočnice so predstavljene tudi besede in
morfemi, ki opravljajo slovnične vloge: npr. črka, zlog, glas, končnica.
Knjiga nudi zanesljive odgovore na več vprašanj, zlasti pa na
naslednja: katere besede (ali manjše enote) so bile uporabljene v
začetnem razvojnem obdobju slovenskega knjižnega jezika,6 kdaj so
bile prvič zapisane, v katerih delih so bile uporabljene, kateri pisci
so segali po njih, na katere besedilne zvrsti so bile vezane, ali so bile
vključene tudi v slovarske prikaze itd.
Slovarske vrstice oz. sestavke uvajajo krepko tiskane iztočnice, ki
so geselske ali kazalčne, če uvajajo kazalke. Nezanesljive iztočnice so
opremljene z zvezdico (npr. auspurg* prid.; dahniti* glag. dov.). V
teh primerih gre navadno za besede, ki niso izpričane v imenovalniku
oz. v nedoločniku, obliko, v kateri so zapisane, pa je mogoče pripi-
sovati različnima ali različnim iztočnicam.
Iztočnice so opremljene z besednovrstnimi in drugimi slovnič-
nimi oznakami ter s kronološko urejenimi podatki o virih, na
primer: arcat sam. m ◆ P: 22 (TC 1555, TE 1555, TR 1558, TL 1561,
*P 1563, TO 1564, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575,
JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH
1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603). Slovnična ob-
vestila, ki sledijo besednovrstnim podatkom, kažejo na osnovne
kategorialne lastnosti iztočnic, kot je spol pri samostalniku, vid pri
glagolu, morebitna nesklonljivost pri samostalniških besedah ali
nepregibnost po spolu, sklonu in številu pri pridevniških besedah,
5 Podobno pogostnostno razvrstitev besednih vrst izkazuje tudi Slovar slovenskega
knjižnega jezika, čeprav je oprt na drugačno gradivsko osnovo, pa tudi način
prikazovanja besednih vrst je deloma drugačen (Jakopin 1995: 344): prevladujejo
samostalniki (najštevilnejši so samostalniki moškega spola, ki se jim po-
gostnostno približujejo samostalniki ženskega spola, samostalniki srednjega
spola pa so redkejši), sledijo jim pridevniki, tem pa glagoli.
6 Poznavanje seznamov in obravnav besedja, uporabljenega v predknjižnem
obdobju (npr. v Brižinskih spomenikih; prim. slovarski del prve znanstvenokritične
izdaje, Zor 1992: 130–160), npr. omogoča ugotovitve, katere besede so bile v
tiskih 16. stoletja sploh prvič zapisane.
207
