Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 206
[TUDIJSKI VE^ERI
s tem morda nehote maščeval svojim kolegom iz emigracije. Vemo,
da je bila cena za ta korak zelo visoka.
Pokončna hoja – Blochov izraz – ni bila zastonj. Dejstvo, kako se
filozof upogne pod težo problemov, povezanih s preživetjem, pač
do sedaj ni bila filozofska tema. Kvečjemu bi lahko bila, kolikor gre
za taktiziranje v smislu preživetvenega imperativa, lastnega večini
filozofov, že zaradi tega, ker filozofija nikdar ni in tudi nikdar ne bo
tako dobrodošla in zaželena kot tehnično usmerjene stroke.
Taktika zahteva zelo angažiran um, skrajno zvijačen v tem smislu,
ker moraš ravnati tako, da ne izzivaš in prizadeneš drugih, predvsem
pa, da ne delaš škode samemu sebi. Tukaj je resnično na delu zvijač-
nost uma in modrost tega je v nad-modrovanju.70 V primerjavi s
svojimi kolegi iz Frankfurta je Bloch – podobno kot Lukács – le nad-
modril kritično teorijo in s svojo tudi zvijačno pokončnostjo dosegel,
da njega in Lukácsa zgodovina filozofije ne more obravnavati dru-
gače kot samo in zgolj individualno. Ravno zaradi tega izrazito
individualnega vpliva in pomena, ki ga imata Tillich in Bloch, saj
nikakor ne sodita v kooperativni projekt frankfurtske šole, je profil
te šole v zelo mnogih vidikih težko opisati, ne da bi upoštevali –
vsakokrat individualno – takšna imena, kakršna so Paul Tillich,
Ernst Bloch in György Lukács.
Ne glede na nekatera razhajanja s Tillichom je Blochu ravno
Tillich pomagal največ in Blochova žena Karola je o njem zapisala:
»Pogosto smo se družili s Paulom Tillichom, ki je Ernsta zelo
občudoval. Nekoč je menil, da Ernst bolj razume teologijo kot on
sam. Paulus – tako so ga imenovali prijatelji – je bil nenavaden človek,
zelo poduhovljen in hkrati zelo čuten. Bil je prijetnega videza, rad je
imel ženske, družabna srečanja, ples, zabavo, imel je veliko prijateljev
in bil je uspešen pri ženskah.«71
Skratka, tudi to sodi k profilu tega Pacidiusa (miroljubneža), ki
z vsem stoji na meji. Ta na meji glede njegove značajske drže dobi še
prizvok na meji med poduhovljenostjo in čutnostjo, kar vse govori
samo Tillichovi osebnosti v prid.
70 Nadmudrivanje, izraz, ki ga balkanski prostor pozna kot del svoje bivanjske
kulture v pomenu zmožnosti preživetja v izjemno težkih in skrajnih okoliščinah.
71 Karola Bloch: Aus meinem Leben, str. 140.
204
s tem morda nehote maščeval svojim kolegom iz emigracije. Vemo,
da je bila cena za ta korak zelo visoka.
Pokončna hoja – Blochov izraz – ni bila zastonj. Dejstvo, kako se
filozof upogne pod težo problemov, povezanih s preživetjem, pač
do sedaj ni bila filozofska tema. Kvečjemu bi lahko bila, kolikor gre
za taktiziranje v smislu preživetvenega imperativa, lastnega večini
filozofov, že zaradi tega, ker filozofija nikdar ni in tudi nikdar ne bo
tako dobrodošla in zaželena kot tehnično usmerjene stroke.
Taktika zahteva zelo angažiran um, skrajno zvijačen v tem smislu,
ker moraš ravnati tako, da ne izzivaš in prizadeneš drugih, predvsem
pa, da ne delaš škode samemu sebi. Tukaj je resnično na delu zvijač-
nost uma in modrost tega je v nad-modrovanju.70 V primerjavi s
svojimi kolegi iz Frankfurta je Bloch – podobno kot Lukács – le nad-
modril kritično teorijo in s svojo tudi zvijačno pokončnostjo dosegel,
da njega in Lukácsa zgodovina filozofije ne more obravnavati dru-
gače kot samo in zgolj individualno. Ravno zaradi tega izrazito
individualnega vpliva in pomena, ki ga imata Tillich in Bloch, saj
nikakor ne sodita v kooperativni projekt frankfurtske šole, je profil
te šole v zelo mnogih vidikih težko opisati, ne da bi upoštevali –
vsakokrat individualno – takšna imena, kakršna so Paul Tillich,
Ernst Bloch in György Lukács.
Ne glede na nekatera razhajanja s Tillichom je Blochu ravno
Tillich pomagal največ in Blochova žena Karola je o njem zapisala:
»Pogosto smo se družili s Paulom Tillichom, ki je Ernsta zelo
občudoval. Nekoč je menil, da Ernst bolj razume teologijo kot on
sam. Paulus – tako so ga imenovali prijatelji – je bil nenavaden človek,
zelo poduhovljen in hkrati zelo čuten. Bil je prijetnega videza, rad je
imel ženske, družabna srečanja, ples, zabavo, imel je veliko prijateljev
in bil je uspešen pri ženskah.«71
Skratka, tudi to sodi k profilu tega Pacidiusa (miroljubneža), ki
z vsem stoji na meji. Ta na meji glede njegove značajske drže dobi še
prizvok na meji med poduhovljenostjo in čutnostjo, kar vse govori
samo Tillichovi osebnosti v prid.
70 Nadmudrivanje, izraz, ki ga balkanski prostor pozna kot del svoje bivanjske
kulture v pomenu zmožnosti preživetja v izjemno težkih in skrajnih okoliščinah.
71 Karola Bloch: Aus meinem Leben, str. 140.
204
