Page 214 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 214
[TUDIJSKI VE^ERI
Pri glagolih je težave pogosto povzročalo tudi njihovo vidsko
opredeljevanje. Slednje se je zapletalo zlasti v primerih, kadar bese-
dilno nevpeta raba ali raba v vidsko neobvestilnem sobesedilu omo-
goča obe vidski interpretaciji, pa tudi takrat, kadar sopomenski niz
»sugerira« drugačno vrednost, kakor je sistemsko predvidljiva.
Tudi pri pripravi Besedja se je neštetokrat pokazalo, da je pri
raziskovanju jezikovnih značilnosti prevedenih del (zlasti Trubar-
jevega in Dalmatinovega knjižnega jezika, izpričanega v njunih
biblijskih prevodih, ter jezika Kreljeve, Juričičeve in Trubarjeve
postile) in pri iskanju najprimernejših prikazovalnih načinov, ki
terjajo predhodno razumevanje pojavov, primerjava s prevodnimi
predlogami nepogrešljiva metoda.
S slovaropisnega vidika je Besedje tako glede razreševanja besed-
novrstno-slovnične problematike kot glede pregleda nad besedjem
nujna predstopnja slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja. Ker pa je knjiga hkrati tudi prva celovita informacija o
besedju, ki je bilo uporabljeno v prvih petdesetih letih obstoja
slovenskega knjižnega jezika, bo lahko koristila vsakomur, ki bo iskal
tovrstne podatke.
VIRI IN LITERATURA
Besedje = Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica,
Novak, France (2011): Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana:
Založba ZRC, ZRC SAZU.
DB 1584 = Dalmatin, Jurij (1584/1968): BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV,
STARIGA inu Noviga Te?tamenta. Wittemberg: Gedruckt durch Hans Kraffts
Erben, 1584. Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr.
Trofenik v Münchnu, 1968.
Jakopin, Primož (1995): Nekaj številk iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Slavistična revija, 43, št. 3, 341–375.
Merše, Majda (2003): Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika
(prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavistična
revija 51/Posebna številka. Zbornik referatov za trinajsti mednarodni sla-
vistični kongres, 81–103.
212
Pri glagolih je težave pogosto povzročalo tudi njihovo vidsko
opredeljevanje. Slednje se je zapletalo zlasti v primerih, kadar bese-
dilno nevpeta raba ali raba v vidsko neobvestilnem sobesedilu omo-
goča obe vidski interpretaciji, pa tudi takrat, kadar sopomenski niz
»sugerira« drugačno vrednost, kakor je sistemsko predvidljiva.
Tudi pri pripravi Besedja se je neštetokrat pokazalo, da je pri
raziskovanju jezikovnih značilnosti prevedenih del (zlasti Trubar-
jevega in Dalmatinovega knjižnega jezika, izpričanega v njunih
biblijskih prevodih, ter jezika Kreljeve, Juričičeve in Trubarjeve
postile) in pri iskanju najprimernejših prikazovalnih načinov, ki
terjajo predhodno razumevanje pojavov, primerjava s prevodnimi
predlogami nepogrešljiva metoda.
S slovaropisnega vidika je Besedje tako glede razreševanja besed-
novrstno-slovnične problematike kot glede pregleda nad besedjem
nujna predstopnja slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja. Ker pa je knjiga hkrati tudi prva celovita informacija o
besedju, ki je bilo uporabljeno v prvih petdesetih letih obstoja
slovenskega knjižnega jezika, bo lahko koristila vsakomur, ki bo iskal
tovrstne podatke.
VIRI IN LITERATURA
Besedje = Ahačič, Kozma, Legan Ravnikar, Andreja, Merše, Majda, Narat, Jožica,
Novak, France (2011): Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Ljubljana:
Založba ZRC, ZRC SAZU.
DB 1584 = Dalmatin, Jurij (1584/1968): BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV,
STARIGA inu Noviga Te?tamenta. Wittemberg: Gedruckt durch Hans Kraffts
Erben, 1584. Mladinska knjiga v Ljubljani v sodelovanju z založbo Dr.
Trofenik v Münchnu, 1968.
Jakopin, Primož (1995): Nekaj številk iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Slavistična revija, 43, št. 3, 341–375.
Merše, Majda (2003): Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega jezika
(prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih). Slavistična
revija 51/Posebna številka. Zbornik referatov za trinajsti mednarodni sla-
vistični kongres, 81–103.
212
