Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 212
[TUDIJSKI VE^ERI
abecedarium; blazej [mest. ed.] gl. blago; faraona itd. [rod. ed.] gl.
farao; čem itd. gl. hoteti itd.) itd.
Tudi na osnovi številnih kazalk je mogoče sklepati, da so bile
besede prepoznavno tujega izvora izvzete iz ustaljenega načina
glasoslovno-pisnega posodabljanja in enotenja, saj je bilo pri nji-
hovem prikazu upoštevano hotenje, da bi bile predstavljene v celotni
besedotvorni in glasoslovni raznolikosti;
Pri pravopisno neustaljenih iztočnicah, pri katerih so sestavine v
besedilih pisane skupaj ali narazen, je opozorjeno na oba načina,
hkrati pa tudi na njuno pogostnostno razmerje, na primer: doli-
izmalati (doli izmalati/doli iz malati) glag. dov. ◆ P: 1 (TPo 1595). V
nekaterih primerih je bil zaradi pravopisnih razlik, ki se kažejo med
posameznimi pisci (npr. med Trubarjem in Dalmatinom) ali celo
med različnimi fazami njihove knjižnojezikovne dejavnosti oz. med
posameznimi njihovimi deli, na osnovi podatkov o stanju v posa-
meznih besedilih izdelan sintetični prikaz, ki prikazuje vse izpričane
načine zapisovanja iztočnice, pa tudi njihovo pogostnostno zapo-
redje, na primer: aniti (aniti/an iti) glag. nedov. ◆ P: 2 (TPo 1595, ZK
1595); (an iti) glag. nedov. ◆ P: 1 (JPo 1578); glag. nedov. ◆ P: 1 (MD
1592).
Posebne omembe je vredno, da se v številnih slovarskih podatkih,
zlasti slovničnih, skrivajo velika prizadevanja avtorjev, da bi se
dokopali do ustreznih, teoretično trdnih in sistemsko pravilnih
rešitev. Za uresničitev tovrstnih ciljev je bilo treba opraviti številne
analize izbranega gradiva, pa tudi nekaj obširnejših raziskav, ki so
bile deloma popisane in skupaj z doseženimi rezultati predstavljene
v strokovni literaturi.
Avtorji Besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja so se pri delu
večinoma srečevali s klasičnimi problemi zgodovinskega slovaro-
pisja. Enega izmed njih predstavlja rekonstrukcija izhodiščne oblike
pri pregibnih besedah, kadar ta ni izpričana. Z njim – in s številnimi
drugimi – so se v procesu zbiranja in urejanja gradiva za slovar jezika
slovenskih protestantskih piscev nenehno srečevali že izpisovalci in
pregledovalci izpisov, vendar ga zaradi posamičnih, nepovezanih
pojavitev besed, hitrega poteka dela in nemožnosti preverjanja
pravilnosti izpisa znotraj šele kasneje nastale celote, ki jo sestavljajo
210
abecedarium; blazej [mest. ed.] gl. blago; faraona itd. [rod. ed.] gl.
farao; čem itd. gl. hoteti itd.) itd.
Tudi na osnovi številnih kazalk je mogoče sklepati, da so bile
besede prepoznavno tujega izvora izvzete iz ustaljenega načina
glasoslovno-pisnega posodabljanja in enotenja, saj je bilo pri nji-
hovem prikazu upoštevano hotenje, da bi bile predstavljene v celotni
besedotvorni in glasoslovni raznolikosti;
Pri pravopisno neustaljenih iztočnicah, pri katerih so sestavine v
besedilih pisane skupaj ali narazen, je opozorjeno na oba načina,
hkrati pa tudi na njuno pogostnostno razmerje, na primer: doli-
izmalati (doli izmalati/doli iz malati) glag. dov. ◆ P: 1 (TPo 1595). V
nekaterih primerih je bil zaradi pravopisnih razlik, ki se kažejo med
posameznimi pisci (npr. med Trubarjem in Dalmatinom) ali celo
med različnimi fazami njihove knjižnojezikovne dejavnosti oz. med
posameznimi njihovimi deli, na osnovi podatkov o stanju v posa-
meznih besedilih izdelan sintetični prikaz, ki prikazuje vse izpričane
načine zapisovanja iztočnice, pa tudi njihovo pogostnostno zapo-
redje, na primer: aniti (aniti/an iti) glag. nedov. ◆ P: 2 (TPo 1595, ZK
1595); (an iti) glag. nedov. ◆ P: 1 (JPo 1578); glag. nedov. ◆ P: 1 (MD
1592).
Posebne omembe je vredno, da se v številnih slovarskih podatkih,
zlasti slovničnih, skrivajo velika prizadevanja avtorjev, da bi se
dokopali do ustreznih, teoretično trdnih in sistemsko pravilnih
rešitev. Za uresničitev tovrstnih ciljev je bilo treba opraviti številne
analize izbranega gradiva, pa tudi nekaj obširnejših raziskav, ki so
bile deloma popisane in skupaj z doseženimi rezultati predstavljene
v strokovni literaturi.
Avtorji Besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja so se pri delu
večinoma srečevali s klasičnimi problemi zgodovinskega slovaro-
pisja. Enega izmed njih predstavlja rekonstrukcija izhodiščne oblike
pri pregibnih besedah, kadar ta ni izpričana. Z njim – in s številnimi
drugimi – so se v procesu zbiranja in urejanja gradiva za slovar jezika
slovenskih protestantskih piscev nenehno srečevali že izpisovalci in
pregledovalci izpisov, vendar ga zaradi posamičnih, nepovezanih
pojavitev besed, hitrega poteka dela in nemožnosti preverjanja
pravilnosti izpisa znotraj šele kasneje nastale celote, ki jo sestavljajo
210
