Page 220 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 220
[TUDIJSKI VE^ERI
Trstenjaku, ki je medtem postal kaplan v Kamnici pri Mariboru, ga
je opisoval npr. takole: »Milje, ki se v njem gibljem, je zelo, zelo
drugačen od slovenskega (še bolj od nemškega ali francoskega), to je
napol divja, napol pomeščanjena (ali požidovljena) hrvatska inteli-
genca, ki so je same besede. Atmosfera ni le agnostična, nego primi-
tivno neznalska, žurnalistična politična izobrazba. Le med starimi
Hrvati pa med mlajšimi komunisti so solidne firme. Človek ima med
kolegi Babilon, mlajši smo si vsi bližje, toda prijatelja nimam med
njimi, vsi smo si le prijazni znanci. Meščanov finih (nekaj jih je) ne
poznam, zelo rad hodim v kino, med tolpo klerikalcev ne hodim
več, so mi nekam priskutni, skoraj tuji.«
In vendar je Kocbek prav tu srečal svojo veliko ljubezen, mlado
učiteljico Zdravko Koprivnjak, s katero se je poročil 22. decembra
1935. Leto kasneje je končno dobil službo profesorja francoščine na
bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Z mlado ženo sta se naselila v
Ljubljani na Detelovi ulici 5. Leta 1938 sta dobila prvega otroka,
hčerko Lučko. V predvojnih ljubljanskih letih se je predvsem posvečal
kulturni in družbenokritični publicistiki, s katero je zašel v »četrti
usodni pretres v svojem življenju«. Poleti 1937 je med počitnicami
obiskal Pariz in navezal tudi oseben, prijateljski stik z Mounierom
in njegovimi sodelavci. Pri personalistih se je že dalj časa navdihoval
in jih imel za svoje vzornike, Mouniera pa je štel za svojega mentorja.
Povezal se je tudi s španskimi republikanci, z baskovskimi in kata-
lonskimi intelektualci. Nameraval je celo ilegalno potovati v Španijo,
vendar mu to ni uspelo. Prav tako pomembna so bila zanj sočasna
srečanja s funkcionarjema Komunistične partije Slovenije, Borisom
Kidričem in Prežihovim Vorancem, ter članom CK KPJ Rodoljubom
Čolakovićem in drugimi komunisti in levičarji.
Po krizi katoliške revije Dom in svet, ki jo je sprožil s svojim
Premišljevanjem o Španiji – v njem je zapisal tudi svoj znameniti stavek:
»Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno juna-
štvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo
resnico.« – je januarja 1938 začel s kolegom profesorjem Jožetom
Zemljakom izdajati neodvisni »mesečnik za gospodarstvo, kulturo
in politiko« z značilnim personalističnim imenom Dejanje. Revija je
izhajala do okupacije aprila 1941 v nakladi približno 1100 izvodov.
218
Trstenjaku, ki je medtem postal kaplan v Kamnici pri Mariboru, ga
je opisoval npr. takole: »Milje, ki se v njem gibljem, je zelo, zelo
drugačen od slovenskega (še bolj od nemškega ali francoskega), to je
napol divja, napol pomeščanjena (ali požidovljena) hrvatska inteli-
genca, ki so je same besede. Atmosfera ni le agnostična, nego primi-
tivno neznalska, žurnalistična politična izobrazba. Le med starimi
Hrvati pa med mlajšimi komunisti so solidne firme. Človek ima med
kolegi Babilon, mlajši smo si vsi bližje, toda prijatelja nimam med
njimi, vsi smo si le prijazni znanci. Meščanov finih (nekaj jih je) ne
poznam, zelo rad hodim v kino, med tolpo klerikalcev ne hodim
več, so mi nekam priskutni, skoraj tuji.«
In vendar je Kocbek prav tu srečal svojo veliko ljubezen, mlado
učiteljico Zdravko Koprivnjak, s katero se je poročil 22. decembra
1935. Leto kasneje je končno dobil službo profesorja francoščine na
bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Z mlado ženo sta se naselila v
Ljubljani na Detelovi ulici 5. Leta 1938 sta dobila prvega otroka,
hčerko Lučko. V predvojnih ljubljanskih letih se je predvsem posvečal
kulturni in družbenokritični publicistiki, s katero je zašel v »četrti
usodni pretres v svojem življenju«. Poleti 1937 je med počitnicami
obiskal Pariz in navezal tudi oseben, prijateljski stik z Mounierom
in njegovimi sodelavci. Pri personalistih se je že dalj časa navdihoval
in jih imel za svoje vzornike, Mouniera pa je štel za svojega mentorja.
Povezal se je tudi s španskimi republikanci, z baskovskimi in kata-
lonskimi intelektualci. Nameraval je celo ilegalno potovati v Španijo,
vendar mu to ni uspelo. Prav tako pomembna so bila zanj sočasna
srečanja s funkcionarjema Komunistične partije Slovenije, Borisom
Kidričem in Prežihovim Vorancem, ter članom CK KPJ Rodoljubom
Čolakovićem in drugimi komunisti in levičarji.
Po krizi katoliške revije Dom in svet, ki jo je sprožil s svojim
Premišljevanjem o Španiji – v njem je zapisal tudi svoj znameniti stavek:
»Vse herezije in odpadi so bili navadno očita dejanja, duhovno juna-
štvo prepričanih ljudi, ki se po svoji vesti odločajo za večjo in boljšo
resnico.« – je januarja 1938 začel s kolegom profesorjem Jožetom
Zemljakom izdajati neodvisni »mesečnik za gospodarstvo, kulturo
in politiko« z značilnim personalističnim imenom Dejanje. Revija je
izhajala do okupacije aprila 1941 v nakladi približno 1100 izvodov.
218
