Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 244
[TUDIJSKI VE^ERI
prepričanja nekaterih radikalnih kritikov sedanje politike – vseeno s
katere strani. Tako spomenica o gospodarstvu in gospodarski poli-
tiki v svojih analitičnih pasusih poudarja, da nihče v resnici ne ve za
trdno, kako bi se hitro dalo znižati brezposelnost.11 Spomenica pa
vendarle želi obogatiti javno diskusijo o socialni državi in nakazati
orientacijo. V tem smislu spada k orientaciji spomenice oboje:
podpora nastavljanju kretnic, ki verjetno kažejo v pravo smer, kot
tudi kritika domnevno napačnih pričakovanj in zmotnih usmeritev.
V skladu s tem spomenica razvija konkretne, toda previdne pred-
loge glede strategij, s katerimi bi bilo morda še najprej mogoče
dolgoročno premagati revščino. Tako sploh ni presenetljivo pripo-
ročilo, da je treba znižati tako imenovane stranske stroške mezd,
torej strategijo za zmanjševanje brezposelnosti s pomočjo večjega
financiranja socialnih sistemov preko davkov. Res pa spomenica
izrecno poudarja, da je enako potrebno kot tudi težko institucio-
nalno zagotavljati trajnost primerne ravni davčnega financiranja. Ta
vidik so poglobili v poznejši spomenici »Transparenca in pravičnost.
Naloge in omejitve države pri obdavčevanju« (Transparenz und
Gerechtigkeit. Aufgaben und Grenzen des Staates bei der Besteue-
rung), ki označuje pozitivno davčno moralo kot »državljansko
krepost« in obenem svari pred prevelikim obremenjevanjem držav-
ljanov s previsokimi davki.12
Treba je priznati, da je v družbeni diskusiji inovativen predlog
spomenice »Pravična soudeleženost«, da bi si morali biti predstav-
nice in predstavniki vseh družbenih skupin, ki so zastopane v so-
cialni zbornici, enotni v zahtevi, da je treba ustvariti javno zagotov-
ljena delovna mesta za tiste, ki nimajo nobene možnosti več na trgu,
pa naj bo ta regularen ali subvencioniran. To opcijo izrecno ozna-
čujejo kot zadnjo opcijo boja proti revščini. Po argumentaciji spo-
menice so bolj pomembni strukturni politični ukrepi, ki bi že pri
korenini preprečevali revščino, t.j. soudeleženost na trgu delovne sile
in kot predpogoj zanjo ustrezno izobraževalno ofenzivo. Za boljšo
izobrazbo si je treba prizadevati že samo zato, ker izobrazba človeku
11 Prim. n.n.m. str. 57 isl.
12 Prim. Transparenz und Gerechtigkeit. Aufgaben und Grenzen des Staates bei
der Besteuerung. EKD-Texte 106, Hannover 2009, str. 46, str. 30 idr..
242
prepričanja nekaterih radikalnih kritikov sedanje politike – vseeno s
katere strani. Tako spomenica o gospodarstvu in gospodarski poli-
tiki v svojih analitičnih pasusih poudarja, da nihče v resnici ne ve za
trdno, kako bi se hitro dalo znižati brezposelnost.11 Spomenica pa
vendarle želi obogatiti javno diskusijo o socialni državi in nakazati
orientacijo. V tem smislu spada k orientaciji spomenice oboje:
podpora nastavljanju kretnic, ki verjetno kažejo v pravo smer, kot
tudi kritika domnevno napačnih pričakovanj in zmotnih usmeritev.
V skladu s tem spomenica razvija konkretne, toda previdne pred-
loge glede strategij, s katerimi bi bilo morda še najprej mogoče
dolgoročno premagati revščino. Tako sploh ni presenetljivo pripo-
ročilo, da je treba znižati tako imenovane stranske stroške mezd,
torej strategijo za zmanjševanje brezposelnosti s pomočjo večjega
financiranja socialnih sistemov preko davkov. Res pa spomenica
izrecno poudarja, da je enako potrebno kot tudi težko institucio-
nalno zagotavljati trajnost primerne ravni davčnega financiranja. Ta
vidik so poglobili v poznejši spomenici »Transparenca in pravičnost.
Naloge in omejitve države pri obdavčevanju« (Transparenz und
Gerechtigkeit. Aufgaben und Grenzen des Staates bei der Besteue-
rung), ki označuje pozitivno davčno moralo kot »državljansko
krepost« in obenem svari pred prevelikim obremenjevanjem držav-
ljanov s previsokimi davki.12
Treba je priznati, da je v družbeni diskusiji inovativen predlog
spomenice »Pravična soudeleženost«, da bi si morali biti predstav-
nice in predstavniki vseh družbenih skupin, ki so zastopane v so-
cialni zbornici, enotni v zahtevi, da je treba ustvariti javno zagotov-
ljena delovna mesta za tiste, ki nimajo nobene možnosti več na trgu,
pa naj bo ta regularen ali subvencioniran. To opcijo izrecno ozna-
čujejo kot zadnjo opcijo boja proti revščini. Po argumentaciji spo-
menice so bolj pomembni strukturni politični ukrepi, ki bi že pri
korenini preprečevali revščino, t.j. soudeleženost na trgu delovne sile
in kot predpogoj zanjo ustrezno izobraževalno ofenzivo. Za boljšo
izobrazbo si je treba prizadevati že samo zato, ker izobrazba človeku
11 Prim. n.n.m. str. 57 isl.
12 Prim. Transparenz und Gerechtigkeit. Aufgaben und Grenzen des Staates bei
der Besteuerung. EKD-Texte 106, Hannover 2009, str. 46, str. 30 idr..
242
