Page 248 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 248
[TUDIJSKI VE^ERI
teh lastniških in osebnih podjetij je v Nemčiji zelo velik, saj prispe-
vajo 53 % bruto socialnega proizvoda, skrbijo za 68 % delovnih mest
in so odgovorni za okoli 80 % vajencev.18 Značilna za te podjetnike
kot lastnike je srednjeročna in dolgoročna strategija, kot primer za
ta model bi lahko navedli obrtnike. Poleg njih obstaja ustrezno
število kapitalskih družb, za katere je bolj značilen kapital kot pa
intenzivnost dela. V teh kapitalskih družbah gre manj za lastnike z
osebno odgovornostjo, temveč bolj za menedžerje, ki usmerjajo
usodo podjetja in za svoje delo odgovarjajo dajalcem kapitala.
V principu pozitivna ocena EKD glede podjetniškega ravnanja je
razen tega vezana na določene predpogoje, ki tvorijo temelj legi-
timnega podjetniškega ravnanja. Semkaj v prvi vrsti šteje veljava in
sprejemanje okvirnih pogojev socialnega tržnega gospodarstva, t.j.
upoštevanje politike konkurence, ki vsebuje osnovne standarde
infrastrukture in socialne politike. V zadnjem času se temu pri-
družuje še vloga ekoloških meril. V smislu gospodarskega reda v
Zvezni republiki Nemčiji je ustvarjanje in zavarovanje delovnih mest
prednostni gospodarski in socialni cilj podjetniškega ravnanja. V tem
smislu morajo podjetja zares dopuščati, da jih merijo z merilom
razvoja delovnih mest v njihovi regiji, čeprav spomenica EKD svari
pred tem, da bi neposredno primerjali ekonomski uspeh in razvoj
delovnih mest, kajti spričo težavnih konkurenčnih pogojev bi kljub
pozitivnemu celotnemu razvoju lahko bili potrebni ukrepi racio-
nalizacije. Vendar pa z vidika EKD ostaja legitimna družbena debata
o tem, da je treba podjetja meriti po njihovem prispevku k zago-
tavljanju delovnih mest.19 Zagotavljanje delovnih mest je navsezadnje
vezano na standarde glede delovnih pogojev, ki povzemajo impulze
razprave o humanizaciji sveta dela od 70. let naprej in jih razvijajo
naprej pod današnjimi pogoji. V tem smislu ne gre za »delo za vsako
ceno«, temveč za dobre pogoje dela, od katerega se mora tudi dati
živeti. Orientiranost na človeka vredno oblikovanje sveta dela se
mora končno konkretizirati v socialnopartnerski temeljni drži pod-
jetnikov, ki v delovni sili ne vidijo zgolj stroškovnega faktorja, temveč
18 Prim. n. n.m., str. 27.
19 Prim. n. n.m., str. 58 isl.
246
teh lastniških in osebnih podjetij je v Nemčiji zelo velik, saj prispe-
vajo 53 % bruto socialnega proizvoda, skrbijo za 68 % delovnih mest
in so odgovorni za okoli 80 % vajencev.18 Značilna za te podjetnike
kot lastnike je srednjeročna in dolgoročna strategija, kot primer za
ta model bi lahko navedli obrtnike. Poleg njih obstaja ustrezno
število kapitalskih družb, za katere je bolj značilen kapital kot pa
intenzivnost dela. V teh kapitalskih družbah gre manj za lastnike z
osebno odgovornostjo, temveč bolj za menedžerje, ki usmerjajo
usodo podjetja in za svoje delo odgovarjajo dajalcem kapitala.
V principu pozitivna ocena EKD glede podjetniškega ravnanja je
razen tega vezana na določene predpogoje, ki tvorijo temelj legi-
timnega podjetniškega ravnanja. Semkaj v prvi vrsti šteje veljava in
sprejemanje okvirnih pogojev socialnega tržnega gospodarstva, t.j.
upoštevanje politike konkurence, ki vsebuje osnovne standarde
infrastrukture in socialne politike. V zadnjem času se temu pri-
družuje še vloga ekoloških meril. V smislu gospodarskega reda v
Zvezni republiki Nemčiji je ustvarjanje in zavarovanje delovnih mest
prednostni gospodarski in socialni cilj podjetniškega ravnanja. V tem
smislu morajo podjetja zares dopuščati, da jih merijo z merilom
razvoja delovnih mest v njihovi regiji, čeprav spomenica EKD svari
pred tem, da bi neposredno primerjali ekonomski uspeh in razvoj
delovnih mest, kajti spričo težavnih konkurenčnih pogojev bi kljub
pozitivnemu celotnemu razvoju lahko bili potrebni ukrepi racio-
nalizacije. Vendar pa z vidika EKD ostaja legitimna družbena debata
o tem, da je treba podjetja meriti po njihovem prispevku k zago-
tavljanju delovnih mest.19 Zagotavljanje delovnih mest je navsezadnje
vezano na standarde glede delovnih pogojev, ki povzemajo impulze
razprave o humanizaciji sveta dela od 70. let naprej in jih razvijajo
naprej pod današnjimi pogoji. V tem smislu ne gre za »delo za vsako
ceno«, temveč za dobre pogoje dela, od katerega se mora tudi dati
živeti. Orientiranost na človeka vredno oblikovanje sveta dela se
mora končno konkretizirati v socialnopartnerski temeljni drži pod-
jetnikov, ki v delovni sili ne vidijo zgolj stroškovnega faktorja, temveč
18 Prim. n. n.m., str. 27.
19 Prim. n. n.m., str. 58 isl.
246
