Page 249 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 249
TRAUGOTT JÄHNICHEN
jo gledajo kot bistveno udeleženo pri ustvarjanju vrednosti v podjetju
in jo v skladu s tem – primer so pravila soodločanja – vidijo kot del
celotnega razvoja podjetja.20
To držo navsezadnje povezujejo tudi s tradicionalnim etosom
»poštenega trgovca«,21 katerega temeljni odnos naj bi temeljil na
»dobri veri« nasproti dobaviteljem in strankam, ki naj bi bil fair do
konkurentov in naj bi se konkretno izražal v socialnopartnerski
temeljni drži. V tem smislu postavljajo akterjem podjetniškega
ravnanja vsekakor etično zelo daljnosežne zahteve, ki morajo biti
izpolnjene, da bi ravnanje ustrezalo pozitivni oceni podjetniškega
ravnanja, da bi si lahko na ta način spet pridobili javno spoštovanje.
Seveda spomenica EKD ne zapira oči pred dramatičnimi novimi
izzivi, pred katerimi se je podjetniško ravnanje znašlo. To prvič velja
glede na drastične spremembe v pogojih financiranja podjetij pred-
vsem v zadnjih dvajsetih letih. Če je v Nemčiji prej stala v ospredju
tesna povezava podjetja z njegovo konkretno »hišno banko«, za
katero so bili značilni obojestranski srednjeročni in dolgoročni
interesi in ki je predstavljala tesno, zaupanja polno podlago za
potrebe financiranja, se morajo v današnjem času podjetja vedno
bolj usmerjati na finančni trg, da bi tam, bodisi kot podjetja, ki
kotirajo na borzi, ali pri iskanju ugodnih kreditov organizirala svoje
načrte financiranja. Na ta način se je v mnogo podjetij naselilo zelo
dinamično kalkuliranje, pogosto vezano na zelo kratkoročne in-
terese. Razlogi za to so po eni strani velike potrebe po finančnih
sredstvih ob stroškovno dragih inovacijah ali ob uvajanju in pre-
izkušanju novih proizvodov – na primer v farmaciji, pa tudi na
področju elektronike in industrije zabave, seveda pa tudi sprememba
v politiki velikih bank, ki so se tudi same močneje začele ravnati po
pravilih finančnih trgov.22 Ravno zaradi takega razvoja se je nemška
gospodarska kultura znašla pod hudim pritiskom, da se spremeni
in se je. tako kot podjetja drugih narodnih gospodarstev, spustila v
logiko finančnih trgov, saj velike količine kapitala, na primer zaradi
pokojninskih skladov, iščejo investicije, ki bi prinašale visoke obresti,
20 Prim. n.n.m., str. 66 isl.
21 N.n.m., str. 15, prim. tudi n.n.m., str. 49 sl.
22 Prim. n.n.m., str. 77 isl.
247
jo gledajo kot bistveno udeleženo pri ustvarjanju vrednosti v podjetju
in jo v skladu s tem – primer so pravila soodločanja – vidijo kot del
celotnega razvoja podjetja.20
To držo navsezadnje povezujejo tudi s tradicionalnim etosom
»poštenega trgovca«,21 katerega temeljni odnos naj bi temeljil na
»dobri veri« nasproti dobaviteljem in strankam, ki naj bi bil fair do
konkurentov in naj bi se konkretno izražal v socialnopartnerski
temeljni drži. V tem smislu postavljajo akterjem podjetniškega
ravnanja vsekakor etično zelo daljnosežne zahteve, ki morajo biti
izpolnjene, da bi ravnanje ustrezalo pozitivni oceni podjetniškega
ravnanja, da bi si lahko na ta način spet pridobili javno spoštovanje.
Seveda spomenica EKD ne zapira oči pred dramatičnimi novimi
izzivi, pred katerimi se je podjetniško ravnanje znašlo. To prvič velja
glede na drastične spremembe v pogojih financiranja podjetij pred-
vsem v zadnjih dvajsetih letih. Če je v Nemčiji prej stala v ospredju
tesna povezava podjetja z njegovo konkretno »hišno banko«, za
katero so bili značilni obojestranski srednjeročni in dolgoročni
interesi in ki je predstavljala tesno, zaupanja polno podlago za
potrebe financiranja, se morajo v današnjem času podjetja vedno
bolj usmerjati na finančni trg, da bi tam, bodisi kot podjetja, ki
kotirajo na borzi, ali pri iskanju ugodnih kreditov organizirala svoje
načrte financiranja. Na ta način se je v mnogo podjetij naselilo zelo
dinamično kalkuliranje, pogosto vezano na zelo kratkoročne in-
terese. Razlogi za to so po eni strani velike potrebe po finančnih
sredstvih ob stroškovno dragih inovacijah ali ob uvajanju in pre-
izkušanju novih proizvodov – na primer v farmaciji, pa tudi na
področju elektronike in industrije zabave, seveda pa tudi sprememba
v politiki velikih bank, ki so se tudi same močneje začele ravnati po
pravilih finančnih trgov.22 Ravno zaradi takega razvoja se je nemška
gospodarska kultura znašla pod hudim pritiskom, da se spremeni
in se je. tako kot podjetja drugih narodnih gospodarstev, spustila v
logiko finančnih trgov, saj velike količine kapitala, na primer zaradi
pokojninskih skladov, iščejo investicije, ki bi prinašale visoke obresti,
20 Prim. n.n.m., str. 66 isl.
21 N.n.m., str. 15, prim. tudi n.n.m., str. 49 sl.
22 Prim. n.n.m., str. 77 isl.
247
