Page 247 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 247
TRAUGOTT JÄHNICHEN
buja. To je pomembno nenazadnje zato, ker je za nemško družbo –
enako kot verjetno za večino evropskih družb – značilna globoka
kriza zaupanja v podjetniško ravnanje. Cela vrsta škandalov ter
medijska obravnava teh škandalov so bistveno prispevali k tej po-
dobi. Tako meni 56 % nemškega prebivalstva, da so gospodarske
razmere nepravične, 60 % ima celo odklonilno stališče do podjet-
nikov in menedžerjev, samo 25 % jih ima do njih pozitiven odnos.
Taka stališča so verjetno zelo razširjena tudi v evangeličanski cerkvi,
saj na primer trenutno nobena evangeličanska verska knjiga funkcije
podjetnikov ne ocenjuje pozitivno. Namesto tega služijo, kolikor so
sploh omenjeni, kot simbol za stremljenje za profitom za vsako ceno
in za izkoriščanje, kar se tudi pogosto prikrade v pridige.
Nasproti takemu izkrivljanju pomena in dosežkov podjetniškega
ravnanja razvija spomenica EKD pozitiven odnos in opisuje pod-
jetniško ravnanje najprej kot izraz odgovornosti za samega sebe in
svobode. Podjetniki so pripravljeni delovati na lastno odgovornost
in s tem tudi z lastnim tveganjem in pri tem na področju gospo-
darstva eksemplarično uporabijo svobodo, ki jim je ponujena, kot
možnost za udejanjenje svojih idej in predstav. Vtem ko podjetniki
na ta način uveljavljajo svoje lastne ideje, vedno znova razvijajo
inovativne ideje – spomenica glede tega večkrat omenja ideal »dina-
mičnega podjetnika«,16 kot ga je formuliral Joseph Schumpeter – ter
s tem ustvarjajo temelj splošne dobrobiti. (Wohlfahrt). Na teološki
način lahko pojmujemo podjetniško ravnanje kot »poklic« v smislu
reformacije,17 s tem da je treba posvetno ravnanje razumeti kot
služenje bližnjemu v odgovornosti pred Bogom. Poleg naravnanosti
nase (Selbstbezug), po kateri se podjetniško ravnanje legitimno od-
likuje, je s kategorijo poklica tematizirana orientiranost na interese
bližnjega ter na skupno dobro in končno odgovornost pred Bogom.
Pojem podjetnika je v Nemčiji precej nespecifičen, ker je v Nemčiji
vsega skupaj 3,4 milijone podjetnikov, od katerih je 2,8 milijona
osebnih družb, kar pomeni, da neki podjetnik, ki za poslovanje
odgovarja osebno, s svojo osebo zagotavlja razvoj podjetja. Pomen
16 Prim.. Unternehmerisches Handeln in evangelischer Perspektive, str. 14, str. 25
i. dr.
17 N.n.m., str. 48sl.
245
buja. To je pomembno nenazadnje zato, ker je za nemško družbo –
enako kot verjetno za večino evropskih družb – značilna globoka
kriza zaupanja v podjetniško ravnanje. Cela vrsta škandalov ter
medijska obravnava teh škandalov so bistveno prispevali k tej po-
dobi. Tako meni 56 % nemškega prebivalstva, da so gospodarske
razmere nepravične, 60 % ima celo odklonilno stališče do podjet-
nikov in menedžerjev, samo 25 % jih ima do njih pozitiven odnos.
Taka stališča so verjetno zelo razširjena tudi v evangeličanski cerkvi,
saj na primer trenutno nobena evangeličanska verska knjiga funkcije
podjetnikov ne ocenjuje pozitivno. Namesto tega služijo, kolikor so
sploh omenjeni, kot simbol za stremljenje za profitom za vsako ceno
in za izkoriščanje, kar se tudi pogosto prikrade v pridige.
Nasproti takemu izkrivljanju pomena in dosežkov podjetniškega
ravnanja razvija spomenica EKD pozitiven odnos in opisuje pod-
jetniško ravnanje najprej kot izraz odgovornosti za samega sebe in
svobode. Podjetniki so pripravljeni delovati na lastno odgovornost
in s tem tudi z lastnim tveganjem in pri tem na področju gospo-
darstva eksemplarično uporabijo svobodo, ki jim je ponujena, kot
možnost za udejanjenje svojih idej in predstav. Vtem ko podjetniki
na ta način uveljavljajo svoje lastne ideje, vedno znova razvijajo
inovativne ideje – spomenica glede tega večkrat omenja ideal »dina-
mičnega podjetnika«,16 kot ga je formuliral Joseph Schumpeter – ter
s tem ustvarjajo temelj splošne dobrobiti. (Wohlfahrt). Na teološki
način lahko pojmujemo podjetniško ravnanje kot »poklic« v smislu
reformacije,17 s tem da je treba posvetno ravnanje razumeti kot
služenje bližnjemu v odgovornosti pred Bogom. Poleg naravnanosti
nase (Selbstbezug), po kateri se podjetniško ravnanje legitimno od-
likuje, je s kategorijo poklica tematizirana orientiranost na interese
bližnjega ter na skupno dobro in končno odgovornost pred Bogom.
Pojem podjetnika je v Nemčiji precej nespecifičen, ker je v Nemčiji
vsega skupaj 3,4 milijone podjetnikov, od katerih je 2,8 milijona
osebnih družb, kar pomeni, da neki podjetnik, ki za poslovanje
odgovarja osebno, s svojo osebo zagotavlja razvoj podjetja. Pomen
16 Prim.. Unternehmerisches Handeln in evangelischer Perspektive, str. 14, str. 25
i. dr.
17 N.n.m., str. 48sl.
245
