Page 264 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 264
BILO JE POVEDANO
POJASNILO
Rubrika Bilo je povedano tokrat opozarja na raziskavo Alberta
Kosa, kakšen je bil v 16. stoletju protestantski nazor o družbi.
Objavlja namreč, z nekaj okrajšavami, poglavje Družbena etika iz
njegove razprave Družbeni nazor slovenskih protestantov (Slavistična
revija I, 1948, 59–84, 157–198), ki je nastala na podlagi njegove
doktorske disertacije z enakim naslovom, obranjene leta 1946 na
ljubljanski Pravni fakulteti (dostopna tudi v slovenski Digitalni
knjižnici, dLib.si).
Albert Kos (1913–1947) je diplomiral 1937 na Pravni fakulteti v
Ljubljani, se posvetil državnemu pravu in se študijsko izpopolnjeval
1938–1939 v Parizu na Inštitutu za mednarodne študije. V pri-
spevkih za levičarsko časopisje (Alademski glas, 1551, Sodobnost) je
obravnaval sodobno problematiko in se razvil v izvrstnega esejista.
Bil je kritičen mislec, zavračal je dogmatsko razlaganje družbenih
vprašanj ter poudarjal idejo človekove svobode. Med drugo svetovno
vojno je bil v ujetniškem taborišču v Nemčiji, po njej pa je nekaj časa
delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Svoje razlaganje in vrednotenje protestantskega socialnega nauka
Kos gradi na raziskovanju nazorov nemških protestantov, predvsem
Martina Luthra in Philippa Melanchthona, ter na najznačilnejših
mestih v spisih slovenskih protestantov. Ob zajemanju navedkov iz
slovenskih virov obžaluje, da mu ni dostopna Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (1557). Zanimivo je, da razmeroma pogosto
navaja Juričičevo slovensko objavo Postille (1578), tj. nedeljskih pridig
Johannesa Spangenberga. Prvi del Juričičeve knjige, ki je le redko
predmet slovenskega literarnozgodovinskega raziskovanja, je druga
izdaja Postille slovenske Sebastijana Krelja (Regensburg 1567), pridige
v drugem in tretjem delu pa je Juričič sam prevedel. Trubarjev prevod
Luthrove Hišne postille, ki ga Kos prav tako upošteva, je žal izšel šele
devet let po Trubarjevi smrti in tik pred zatrtjem reformacije na
Slovenskem, zato pravzaprav ni več mogel veliko vplivati na delovanje
slovenskih pridigarjev in na nazore slovenskih vernikov.
262
POJASNILO
Rubrika Bilo je povedano tokrat opozarja na raziskavo Alberta
Kosa, kakšen je bil v 16. stoletju protestantski nazor o družbi.
Objavlja namreč, z nekaj okrajšavami, poglavje Družbena etika iz
njegove razprave Družbeni nazor slovenskih protestantov (Slavistična
revija I, 1948, 59–84, 157–198), ki je nastala na podlagi njegove
doktorske disertacije z enakim naslovom, obranjene leta 1946 na
ljubljanski Pravni fakulteti (dostopna tudi v slovenski Digitalni
knjižnici, dLib.si).
Albert Kos (1913–1947) je diplomiral 1937 na Pravni fakulteti v
Ljubljani, se posvetil državnemu pravu in se študijsko izpopolnjeval
1938–1939 v Parizu na Inštitutu za mednarodne študije. V pri-
spevkih za levičarsko časopisje (Alademski glas, 1551, Sodobnost) je
obravnaval sodobno problematiko in se razvil v izvrstnega esejista.
Bil je kritičen mislec, zavračal je dogmatsko razlaganje družbenih
vprašanj ter poudarjal idejo človekove svobode. Med drugo svetovno
vojno je bil v ujetniškem taborišču v Nemčiji, po njej pa je nekaj časa
delal na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Svoje razlaganje in vrednotenje protestantskega socialnega nauka
Kos gradi na raziskovanju nazorov nemških protestantov, predvsem
Martina Luthra in Philippa Melanchthona, ter na najznačilnejših
mestih v spisih slovenskih protestantov. Ob zajemanju navedkov iz
slovenskih virov obžaluje, da mu ni dostopna Tiga Noviga testamenta
ena dolga predguvor (1557). Zanimivo je, da razmeroma pogosto
navaja Juričičevo slovensko objavo Postille (1578), tj. nedeljskih pridig
Johannesa Spangenberga. Prvi del Juričičeve knjige, ki je le redko
predmet slovenskega literarnozgodovinskega raziskovanja, je druga
izdaja Postille slovenske Sebastijana Krelja (Regensburg 1567), pridige
v drugem in tretjem delu pa je Juričič sam prevedel. Trubarjev prevod
Luthrove Hišne postille, ki ga Kos prav tako upošteva, je žal izšel šele
devet let po Trubarjevi smrti in tik pred zatrtjem reformacije na
Slovenskem, zato pravzaprav ni več mogel veliko vplivati na delovanje
slovenskih pridigarjev in na nazore slovenskih vernikov.
262
