Page 306 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 306
RAZGLEDI, VPOGLEDI
vzhodnem delu habsburške države. Tolerančni patenti so prinesli
olajšanje tudi za jude, ki jih zadeva več Jožefovih zakonodajnih aktov
iz let 1781–1789.
Kaže pa poudariti večkrat spregledano dejstvo: toleranca za
evangeličane, kalvince, pravoslavce in jude ni pomenila enakoprav-
nosti z rimskokatoliško vero, ki je, kakor je jasno razvidno iz TP,
nedotaknjeno ostala prevladujoča/vladajoča oz. »dominantna« reli-
gija Habsburške monarhije. TP pomeni zgolj to, da cesar sankcionira
dopustitev (Erstattung, Duldung; gl. Zinnhobler, 1981: 5) zasebnega
»izpovedovanja« (exercitio) nekatoliške vere in izrecen »spregled«
(dispensatio) verske pripadnosti pri uveljavljanju pravic, na primer za
dosego določenega položaja v zgodnjenovoveški družbi (status
meščana ali mojstra) in pri potegovanju za javne službe, sankcionira
pa tudi opustitev prisilnih dejanj, ki so od uveljavitve protirefor-
macije v Srednji Evropi kršila versko prepričanje, na primer podajanje
katoliško versko obarvane mojstrske ali meščanske prisege.
Pri TP ne gre za nikakršno enakopravnost različnih pogledov na
horizonte transcendentalnega, temveč zgolj za vladarjevo dopustitev
treh nerimskokatoliških veroizpovedi. To se razodeva predvsem v
prvem členu TP, ki opredeljuje (simbolični) status sakralnih stavb
toleriranih veroizpovedi. Kjer takšnih stavb še ni bilo – bile pa so na
primer že na Severnem Ogrskem (današnja Slovaška), v Bukovini ali
na Sedmograškem –in so jih v potolerančnem času postavljali na
novo, niso smele imeti niti zvonov in zvonikov niti takšnega vhoda z
glavne ulice ali trga, se pravi portala, ki je bil značilen za cerkve
dominantne rimskokatoliške veroizpovedi.
Z monarhovo odločitvijo v TP so bili de iure preklicani vsi ukrepi
posvetne oblasti, ki so bili sprejeti zastran uveljavljanja potriden-
tinske katoliške protireformacije in rekatolizacije ter so bili v habs-
burških dednih ali priposestvovanih deželah uveljavljeni po augs-
burškem verskem miru (1555), zlasti pa po letu 1596. Hkrati z
začetkom protireformacije in rekatolizacije v Notranji Avstriji se je
začel tudi poskus katoliško obarvane verske unifikacije vseh dežel
pod habsburškim žezlom. TP je bil hkrati tudi diskretno politično
priznanje krone, da sta protireformacija in rekatolizacija v habs-
burškem delu Srednje Evrope v končni konsekvenci spodleteli, kajti
304
vzhodnem delu habsburške države. Tolerančni patenti so prinesli
olajšanje tudi za jude, ki jih zadeva več Jožefovih zakonodajnih aktov
iz let 1781–1789.
Kaže pa poudariti večkrat spregledano dejstvo: toleranca za
evangeličane, kalvince, pravoslavce in jude ni pomenila enakoprav-
nosti z rimskokatoliško vero, ki je, kakor je jasno razvidno iz TP,
nedotaknjeno ostala prevladujoča/vladajoča oz. »dominantna« reli-
gija Habsburške monarhije. TP pomeni zgolj to, da cesar sankcionira
dopustitev (Erstattung, Duldung; gl. Zinnhobler, 1981: 5) zasebnega
»izpovedovanja« (exercitio) nekatoliške vere in izrecen »spregled«
(dispensatio) verske pripadnosti pri uveljavljanju pravic, na primer za
dosego določenega položaja v zgodnjenovoveški družbi (status
meščana ali mojstra) in pri potegovanju za javne službe, sankcionira
pa tudi opustitev prisilnih dejanj, ki so od uveljavitve protirefor-
macije v Srednji Evropi kršila versko prepričanje, na primer podajanje
katoliško versko obarvane mojstrske ali meščanske prisege.
Pri TP ne gre za nikakršno enakopravnost različnih pogledov na
horizonte transcendentalnega, temveč zgolj za vladarjevo dopustitev
treh nerimskokatoliških veroizpovedi. To se razodeva predvsem v
prvem členu TP, ki opredeljuje (simbolični) status sakralnih stavb
toleriranih veroizpovedi. Kjer takšnih stavb še ni bilo – bile pa so na
primer že na Severnem Ogrskem (današnja Slovaška), v Bukovini ali
na Sedmograškem –in so jih v potolerančnem času postavljali na
novo, niso smele imeti niti zvonov in zvonikov niti takšnega vhoda z
glavne ulice ali trga, se pravi portala, ki je bil značilen za cerkve
dominantne rimskokatoliške veroizpovedi.
Z monarhovo odločitvijo v TP so bili de iure preklicani vsi ukrepi
posvetne oblasti, ki so bili sprejeti zastran uveljavljanja potriden-
tinske katoliške protireformacije in rekatolizacije ter so bili v habs-
burških dednih ali priposestvovanih deželah uveljavljeni po augs-
burškem verskem miru (1555), zlasti pa po letu 1596. Hkrati z
začetkom protireformacije in rekatolizacije v Notranji Avstriji se je
začel tudi poskus katoliško obarvane verske unifikacije vseh dežel
pod habsburškim žezlom. TP je bil hkrati tudi diskretno politično
priznanje krone, da sta protireformacija in rekatolizacija v habs-
burškem delu Srednje Evrope v končni konsekvenci spodleteli, kajti
304
