Page 310 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 310
RAZGLEDI, VPOGLEDI
škofijo, kajti na tem ozemlju (Železna županija) je bilo veliko prote-
stantov, te pa je želela preusmeriti v rimskokatoliško vero.
Marija Terezija je umrla 29. 11. 1780 in prestol je zasedel njen sin
Jožef II. Vero in cerkev si je predstavljal in razumel povsem drugače,
pač v duhu razsvetljenstva. Tako je že 31. 12. 1780 ukinil vse zloglasne
komisije za zatiranje protestantizma. Pravni zastopniki evangeli-
čanov in reformiranih iz ogrskih pokrajin, tudi iz Prekmurja, so
22. 1. 1781 predložili novemu cesarju pisno zahtevo po obnovitvi
njihovih zgodovinskih pravic do svobode veroizpovedi.
Cesar Jožef II. je 29. 4. 1781 sprejel odposlance ogrskih prote-
stantov in jim obljubil rešitev. Že prej, 31. 3. 1781, je prepovedal
pregone v tujino zaradi veroizpovedi. Nato je 12. 5. 1781 z dekretom
prepovedal iskanje in sežiganje reformacijskih knjig ter kaznovanje
njihovih lastnikov. Vse prejšnje protireformacijske zakone je razve-
ljavil 16. 7. 1781 in potem 13. 10. 1781 izdal tolerančni patent. Toda
patenta niso povsod takoj začeli uresničevati. Sombotelski škof
János Szily, ki ga je protestantizem, seveda za tisti čas, hudo motil,
je vsebino patenta posredoval duhovščini šele sredi leta 1782.
Prekmurski slovenski protestanti so pri priči začeli z organi-
zacijskimi pripravami. Veliko zaslug pri tem je imel njihov rojak,
takratni šurdski pastor Mihael Bakoš. Prišel je v Križevce in že jeseni
leta 1783 so v Prekmurju zaživele tri evangeličanske cerkvene občine
(Hodoš, Križevci in Puconci). Po določilu tolerančnega patenta je za
ustanovitev cerkvene občine moralo biti v naselju in njegovem ožjem
območju vsaj 100 družin. Posebna katoliško-luteranska županijska
komisija (člani so večinoma bili katoličani, vodil jo je katoliški
kanonik) je preverjala dejansko stanje oz. upravičenost novih župnij
oz. cerkvenih občin.
Cerkveni zbor prekdonavskega luteranskega okrožja je leta 1786
vzpostavil 13 senioratov. Prekmurje je bilo uvrščeno v t. i. spodnji
seniorat Železne županije.
Poseben problem pa je postalo osnovnošolsko izobraževanje, saj
so omenjene župnije pokrivale zelo veliko ozemlje, zato so malošte-
vilne šole zajele komaj slabo desetino otrok. Najhujše je bilo v pucon-
ski župniji, ki je lahko vključila le 3 odstotke šoloobveznih otrok;
leta 1627 je namreč bilo v njej 11 šol, leta 1783 pa so bile samo 3.
308
škofijo, kajti na tem ozemlju (Železna županija) je bilo veliko prote-
stantov, te pa je želela preusmeriti v rimskokatoliško vero.
Marija Terezija je umrla 29. 11. 1780 in prestol je zasedel njen sin
Jožef II. Vero in cerkev si je predstavljal in razumel povsem drugače,
pač v duhu razsvetljenstva. Tako je že 31. 12. 1780 ukinil vse zloglasne
komisije za zatiranje protestantizma. Pravni zastopniki evangeli-
čanov in reformiranih iz ogrskih pokrajin, tudi iz Prekmurja, so
22. 1. 1781 predložili novemu cesarju pisno zahtevo po obnovitvi
njihovih zgodovinskih pravic do svobode veroizpovedi.
Cesar Jožef II. je 29. 4. 1781 sprejel odposlance ogrskih prote-
stantov in jim obljubil rešitev. Že prej, 31. 3. 1781, je prepovedal
pregone v tujino zaradi veroizpovedi. Nato je 12. 5. 1781 z dekretom
prepovedal iskanje in sežiganje reformacijskih knjig ter kaznovanje
njihovih lastnikov. Vse prejšnje protireformacijske zakone je razve-
ljavil 16. 7. 1781 in potem 13. 10. 1781 izdal tolerančni patent. Toda
patenta niso povsod takoj začeli uresničevati. Sombotelski škof
János Szily, ki ga je protestantizem, seveda za tisti čas, hudo motil,
je vsebino patenta posredoval duhovščini šele sredi leta 1782.
Prekmurski slovenski protestanti so pri priči začeli z organi-
zacijskimi pripravami. Veliko zaslug pri tem je imel njihov rojak,
takratni šurdski pastor Mihael Bakoš. Prišel je v Križevce in že jeseni
leta 1783 so v Prekmurju zaživele tri evangeličanske cerkvene občine
(Hodoš, Križevci in Puconci). Po določilu tolerančnega patenta je za
ustanovitev cerkvene občine moralo biti v naselju in njegovem ožjem
območju vsaj 100 družin. Posebna katoliško-luteranska županijska
komisija (člani so večinoma bili katoličani, vodil jo je katoliški
kanonik) je preverjala dejansko stanje oz. upravičenost novih župnij
oz. cerkvenih občin.
Cerkveni zbor prekdonavskega luteranskega okrožja je leta 1786
vzpostavil 13 senioratov. Prekmurje je bilo uvrščeno v t. i. spodnji
seniorat Železne županije.
Poseben problem pa je postalo osnovnošolsko izobraževanje, saj
so omenjene župnije pokrivale zelo veliko ozemlje, zato so malošte-
vilne šole zajele komaj slabo desetino otrok. Najhujše je bilo v pucon-
ski župniji, ki je lahko vključila le 3 odstotke šoloobveznih otrok;
leta 1627 je namreč bilo v njej 11 šol, leta 1783 pa so bile samo 3.
308
