Page 314 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363

RAZGLEDI, VPOGLEDI

članice so se posvečale karitativni

dejavnosti, obiskovale bolne, obda-

rovale revne šolarje ob božiču. Pod-

pore šolarjem in študentom je do-

deljevala Gustav-Adolph-Stiftung.

Nove evangeličanske cerkvene

občine so v 19. stoletju ustanovili

še v Celju in Mariboru. Po drugi

svetovni vojni evangeličanske dejav-

nosti v teh mestih niso bile mo-

goče. Šele v petdesetih letih so jugo-

slovanske oblasti dovolile ponovno

otvoritev cerkva v Ljubljani ter v

Mariboru.

Za prvega ljubljanskega pastorja

Theodor Elze je bil leta 1851 imenovan Ludwig

Theodor Elze (1823–1900), ki je

prišel v Ljubljano 6. januarja 1852 in tu opravljal bogoslužje tri-

najst let. Theodor Elze je bil teolog in zgodovinar, ki je preučeval

zgodovino Evangeličanske cerkve in šole na Kranjskem in v sosednjih

deželah, zbiral gradivo po arhivih in knjižnicah (Ljubljana, Gradec,

Dunaj, Stuttgart, Tübingen, Zürich) tudi še potem, ko ni več služ-

boval v Ljubljani. Iz dolge vrste njegovih spisov imajo za Slovence

poseben pomen članki in knjige o reformacijski dobi med južnimi

Slovani, še posebej na Kranjskem. Zelo dejaven je bil tudi v Histo-

ričnem in Muzejskem društvu za Kranjsko. Prav njemu se moramo

zahvaliti, da se je ohranilo toliko dokumentov o delovanju evange-

ličanske skupnosti v Ljubljani v muzejski knjižnici.

Poleg letnih in šolskih poročil, dokumentov o dobrodelni dejav-

nosti (npr. Gustav-Adolph-Stiftung) je med njimi še vrsta natisnjenih

pridig za razne priložnosti, tudi ob praznikih reformacije (prodajali

so jih po 20 krajcarjev, kar ni bilo malo, za primerjavo naj navedem,

da je bilo potrebno odšteti enako vsoto za pratiko, obsežno Lipičevo

topografijo Ljubljane ali četrtletno naročnino na mladinski časopis

Vedež). Theodorja Elzeja so nasledili Otto Schack, August Knieszner,

Ottmar Hegemann; tiskali so tudi njihove pridige. Zanimive so tudi

312