Page 313 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 313
ANJA DULAR
Nove razmere so nastale po revoluciji leta 1848, ki je tudi Evan-
geličanski cerkvi prinesla večjo svobodo. Leta 1850 so v Ljubljani
oblikovali evangeličansko cerkveno občino. Njeno delovanje so
opredelili v statutu, ki ga je potrdilo ministrstvo za uk in bogočastje
8. oktobra 1850. S tem so dobili pravico do stalnega pastorja in se
odločili za postavitev cerkve. Za 2000 goldinarjev so kupili zemljišče
ob Celovški cesti. Načrte za cerkev je izdelal Gustav Lahn, ki je
kasneje vodil tudi gradnjo. Dela so bila končana septembra 1851, 6.
januarja 1852 pa je bila slovesno odprtje cerkve in umestitev prvega
ljubljanskega pastorja po več kot 250 letih. Po poročilu naj bi se
zbralo 600 do 700 ljudi, pa vendar je takratni ljubljanski škof
poročal, da se slovesnosti katoličani niso udeležili. Po prvem letnem
poročilu za leto 1852 (izdano 1853) je bilo v mestu 228 evangeličanov
in reformirancev, in sicer največ kalvincev (119), sledijo pa pripadniki
augsburške (96) in anglikanske (13) veroizpovedi.
Kmalu pa je njihovo število naraslo. Spremenila se je tudi druž-
bena struktura ljubljanskih evangeličanov. Še vedno so prevladovali
obrtniki in lastniki kavarn, vendar pa so se jim pridružili posamezni
zdravniki, lekarnarji, tovarnarji, učitelji, profesorji, guvernante in
nekatere plemiške družine (na primer Schönburgi, lastniki gradu
Snežnik), predvsem pa razni uradniki avstro-ogrske monarhije ter
sluge, ki so jih protestantske družine pripeljale s seboj. V novi
domovini člani evangeličanske cerkvene občine niso imeli ne sorod-
nikov ne prijateljev, zato so se družili zlasti med seboj; povezovala
jih je skupna veroizpoved.
S humanitarnim delom, ki ni bilo omejeno le na pripadnike
njihove vere, ampak je bilo namenjeno tudi predstavnikom drugih
verskih skupnosti, so želeli prepričati someščane o svoji dobro-
namernosti. Ob cerkvi na Celovški cesti so zgradili še poslopje, v
katerem je bila poleg pastorjevega stanovanja tudi šola, ki so jo
slovesno odprli 22. aprila 1855. Pouk so obiskovali tako evange-
ličanski kot tudi katoliški otroci. Leta 1872 je bilo vpisanih 23 dečkov
in 14 deklic evangeličanske vere ter 38 dečkov in 31 deklic katoliške
vere.
Ob cerkvi je že od 1856 do 1945 delovalo dobrodelno Evangelij-
sko žensko društvo (Evangelischer Frauenverein Laibach), njegove
311
Nove razmere so nastale po revoluciji leta 1848, ki je tudi Evan-
geličanski cerkvi prinesla večjo svobodo. Leta 1850 so v Ljubljani
oblikovali evangeličansko cerkveno občino. Njeno delovanje so
opredelili v statutu, ki ga je potrdilo ministrstvo za uk in bogočastje
8. oktobra 1850. S tem so dobili pravico do stalnega pastorja in se
odločili za postavitev cerkve. Za 2000 goldinarjev so kupili zemljišče
ob Celovški cesti. Načrte za cerkev je izdelal Gustav Lahn, ki je
kasneje vodil tudi gradnjo. Dela so bila končana septembra 1851, 6.
januarja 1852 pa je bila slovesno odprtje cerkve in umestitev prvega
ljubljanskega pastorja po več kot 250 letih. Po poročilu naj bi se
zbralo 600 do 700 ljudi, pa vendar je takratni ljubljanski škof
poročal, da se slovesnosti katoličani niso udeležili. Po prvem letnem
poročilu za leto 1852 (izdano 1853) je bilo v mestu 228 evangeličanov
in reformirancev, in sicer največ kalvincev (119), sledijo pa pripadniki
augsburške (96) in anglikanske (13) veroizpovedi.
Kmalu pa je njihovo število naraslo. Spremenila se je tudi druž-
bena struktura ljubljanskih evangeličanov. Še vedno so prevladovali
obrtniki in lastniki kavarn, vendar pa so se jim pridružili posamezni
zdravniki, lekarnarji, tovarnarji, učitelji, profesorji, guvernante in
nekatere plemiške družine (na primer Schönburgi, lastniki gradu
Snežnik), predvsem pa razni uradniki avstro-ogrske monarhije ter
sluge, ki so jih protestantske družine pripeljale s seboj. V novi
domovini člani evangeličanske cerkvene občine niso imeli ne sorod-
nikov ne prijateljev, zato so se družili zlasti med seboj; povezovala
jih je skupna veroizpoved.
S humanitarnim delom, ki ni bilo omejeno le na pripadnike
njihove vere, ampak je bilo namenjeno tudi predstavnikom drugih
verskih skupnosti, so želeli prepričati someščane o svoji dobro-
namernosti. Ob cerkvi na Celovški cesti so zgradili še poslopje, v
katerem je bila poleg pastorjevega stanovanja tudi šola, ki so jo
slovesno odprli 22. aprila 1855. Pouk so obiskovali tako evange-
ličanski kot tudi katoliški otroci. Leta 1872 je bilo vpisanih 23 dečkov
in 14 deklic evangeličanske vere ter 38 dečkov in 31 deklic katoliške
vere.
Ob cerkvi je že od 1856 do 1945 delovalo dobrodelno Evangelij-
sko žensko društvo (Evangelischer Frauenverein Laibach), njegove
311
