Page 312 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 312
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Anja Dular
DOKUMENTI O EVANGELI^ANSKI
CERKVENI OB^INI V LJUBLJANI
Proslavljanje 500. obletnice
Trubarjevega rojstva je bila pri-
ložnost, da so strokovnjaki z
raznih področij osvetlili prote-
stantizem na Slovenskem, nje-
govo delovanje in pomen. Samo
v Prekmurju sledijo Luthrove-
mu nauku neprekinjeno vse do
danes. Drugačne razmere pa so
bile v osrednji Sloveniji in te
smo želeli predstaviti z doku-
menti o delovanju evangeličan-
ske cerkve v 19. stoletju, ki jih
hrani knjižnica Narodnega mu-
zeja Slovenije.
Po tolerančnem patentu
Evangeličanska cerkev v Ljubljani Jožefa II. (1781) je bila v vseh
deželah Avstrije razglašena ver-
ska svoboda in je bilo dovoljeno bogoslužje tudi evangeličanom.
Reformacijski verniki so bili večinoma prišleki – obrtniki, trgovci,
vojaki, ki jih je k nam zanesla poklicna pot iz Nemčije, Švice (ti so
bili predvsem kavarnarji in slaščičarji) in Anglije. Sprva njihove
molilnice niso smele imeti stolpa in javnega dohoda s ceste. Do leta
1837 so imeli ljubljanski evangeličani bogoslužje v Trstu. Črna smrt
– kolera pa je bila vzrok, da je tudi v Ljubljani občasno vodil bogo-
služje tržaški pastor Wolf.
310
Anja Dular
DOKUMENTI O EVANGELI^ANSKI
CERKVENI OB^INI V LJUBLJANI
Proslavljanje 500. obletnice
Trubarjevega rojstva je bila pri-
ložnost, da so strokovnjaki z
raznih področij osvetlili prote-
stantizem na Slovenskem, nje-
govo delovanje in pomen. Samo
v Prekmurju sledijo Luthrove-
mu nauku neprekinjeno vse do
danes. Drugačne razmere pa so
bile v osrednji Sloveniji in te
smo želeli predstaviti z doku-
menti o delovanju evangeličan-
ske cerkve v 19. stoletju, ki jih
hrani knjižnica Narodnega mu-
zeja Slovenije.
Po tolerančnem patentu
Evangeličanska cerkev v Ljubljani Jožefa II. (1781) je bila v vseh
deželah Avstrije razglašena ver-
ska svoboda in je bilo dovoljeno bogoslužje tudi evangeličanom.
Reformacijski verniki so bili večinoma prišleki – obrtniki, trgovci,
vojaki, ki jih je k nam zanesla poklicna pot iz Nemčije, Švice (ti so
bili predvsem kavarnarji in slaščičarji) in Anglije. Sprva njihove
molilnice niso smele imeti stolpa in javnega dohoda s ceste. Do leta
1837 so imeli ljubljanski evangeličani bogoslužje v Trstu. Črna smrt
– kolera pa je bila vzrok, da je tudi v Ljubljani občasno vodil bogo-
služje tržaški pastor Wolf.
310