Page 349 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 349
VOLKER DREHSEN
krščanska praksa tisto svobodo, ki ji omogoča odgovorno ravnanje
z življenjskim svetom. Najprej se moramo začasno podrediti osamo-
svojenosti »različnih praktičnih življenjskih moči in […] različnih
kulturnih dobrin«,22 da lahko vanje posežemo z etično humani-
zirajočo prakso. V nasprotnem primeru ostanejo »naraščajoča pre-
vlada ekonomije, birokratizacija politike in izguba splošno zavezu-
jočega religioznega osmišljanja« prepuščeni sami sebi,23 pospešek pa
dobijo depersonalizirajoče tendence, ki jih lahko opazimo povsod,
kjer moderne družbene oblike neovirano sledijo »ne le teoretičnim
konsekvencam misli, temveč posledicam, ki so jih prinesle razmere,
prebujene z gonom po drugačnem in novem«.24 Predpostavka etike,
ki upošteva realnost, je »spoštovanje soodvisnosti med naravnim
temeljem in etično idealno nadgradnjo, ki jih ugotavljajo naravo-
slovne znanosti, upoštevanje naravnih zakonov državnih, gospo-
darskih in družbenih razmerij, ki dajejo tem področjem lastno di-
namiko in jih pogosto ni mogoče uskladiti z religiozno-etičnim
[področjem]«.25 Za teologijo in etiko iz tega sledi, da mora v svoj
način mišljenja vključiti sociološko analizo in razčlenjeno teorijo
modernosti.26
Onstranstvo kot sila tostranstva
Spričo večpomenskosti zgodovine krščanstva na eni strani in k
diferenciaciji usmerjenega gibanja moderne družbene zgodovine na
drugi je za protestantizem nujno, da preoblikuje ne le svojo etiko,
ampak krščansko etiko sploh.27 Troeltsch se v tej zvezi zavzema za
preobrazbo normativne etike v etično teorijo krščanske kulturne
prakse v sodobni družbi; zavzema se za tako podobo krščansko-
teološke socialne etike, ki zaradi družbenokulturne pogojenosti
22 Prav tam, 615.
23 Graf, Klassiker, 572.
24 Troeltsch, Soziallehren, 420.
25 Troeltsch, Protestantisches Christentum, 647.
26 O tem Drehsen, Konstitutionbedingungen, 514-612.
27 Troeltsch, Protestanisches Christentum, 648. Pregledno tudi Apfelbacher v navedem
delu.
347
krščanska praksa tisto svobodo, ki ji omogoča odgovorno ravnanje
z življenjskim svetom. Najprej se moramo začasno podrediti osamo-
svojenosti »različnih praktičnih življenjskih moči in […] različnih
kulturnih dobrin«,22 da lahko vanje posežemo z etično humani-
zirajočo prakso. V nasprotnem primeru ostanejo »naraščajoča pre-
vlada ekonomije, birokratizacija politike in izguba splošno zavezu-
jočega religioznega osmišljanja« prepuščeni sami sebi,23 pospešek pa
dobijo depersonalizirajoče tendence, ki jih lahko opazimo povsod,
kjer moderne družbene oblike neovirano sledijo »ne le teoretičnim
konsekvencam misli, temveč posledicam, ki so jih prinesle razmere,
prebujene z gonom po drugačnem in novem«.24 Predpostavka etike,
ki upošteva realnost, je »spoštovanje soodvisnosti med naravnim
temeljem in etično idealno nadgradnjo, ki jih ugotavljajo naravo-
slovne znanosti, upoštevanje naravnih zakonov državnih, gospo-
darskih in družbenih razmerij, ki dajejo tem področjem lastno di-
namiko in jih pogosto ni mogoče uskladiti z religiozno-etičnim
[področjem]«.25 Za teologijo in etiko iz tega sledi, da mora v svoj
način mišljenja vključiti sociološko analizo in razčlenjeno teorijo
modernosti.26
Onstranstvo kot sila tostranstva
Spričo večpomenskosti zgodovine krščanstva na eni strani in k
diferenciaciji usmerjenega gibanja moderne družbene zgodovine na
drugi je za protestantizem nujno, da preoblikuje ne le svojo etiko,
ampak krščansko etiko sploh.27 Troeltsch se v tej zvezi zavzema za
preobrazbo normativne etike v etično teorijo krščanske kulturne
prakse v sodobni družbi; zavzema se za tako podobo krščansko-
teološke socialne etike, ki zaradi družbenokulturne pogojenosti
22 Prav tam, 615.
23 Graf, Klassiker, 572.
24 Troeltsch, Soziallehren, 420.
25 Troeltsch, Protestantisches Christentum, 647.
26 O tem Drehsen, Konstitutionbedingungen, 514-612.
27 Troeltsch, Protestanisches Christentum, 648. Pregledno tudi Apfelbacher v navedem
delu.
347
