Page 352 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 352
PREVODI
osnovanje novega socialnoetičnega sinergizma niti za deetizacijo
kulturne prakse in socialne politike, temveč za razlikovanje med
večnim odrešenjem in moralno dobrim, za razlikovanje moralne
dejanskosti in učinkovitosti od njenega verskega temelja. Le tako
lahko socialna etika postane ustrezno sproščena, s potrebno fleksi-
bilnostjo in pripravljenostjo na kompromise. Uresničevanja svojih
ciljev ne povzdiguje v zadevo dogmatičnih fundamentalističnih
verskih bojev. »Stari ideal krščanske etike, ki obvladuje celoto živ-
ljenja in ki je skupaj uresničevan in ki ga varujeta posvetna oblast in
Cerkev, je ugasnil. Etika ni več zadeva krščanskega skupnostnega
bivanja, temveč svobodnega mišljenja, cerkvenega nauka, osebnega
prepričanja, praktičnega kompromisa.«35 Kdor vidi v tem le reli-
giozni propad, »razkroj in subjektiviziranje moderne protestantske
etike«, prezre možnost, ki jo ima v kontekstu modernosti prav
protestantizem kot »religija avtonomije in ponovnega odkritja
pravice zemeljskih dobrin«:36 v času idejnih in političnih spopadov
za svetovne in življenjske nazore, v času ekonomskih razrednih bojev
in na moč oprtih interesnih antagonizmov zmore biti protestantska
socialna etika ustrezno prepoznana le v izpolnjevanju svoje inte-
gracijske naloge v svetu konfliktov in komunikacij. Troeltsch je za
to našel središčno formulo: »onstranstvo je sila tostranstva«.37
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
LITERATURA
Apfelbacher, K.-E., Frömmigkeit und Wissenschaft. Ernst Troeltsch und sein theo-
logisches Programm. München, Paderborn, Wien 1978.
Becker, G., Neuzeitliche Subjektivität und Religiosität. Die religionsphilosophische
Bedeutung von Heraufkunft und Wesen der Neuzeit im Denken von Ernst Troeltsch.
Regensburg 1982.
Brakelmann, G., Die soziale Frage des 19. Jahrhunderts. Bielefeld 61979.
35 Prav tam, 616.
36 Prav tam, 616, 617.
37 Troeltsch, Soziallehren, 979.
350
osnovanje novega socialnoetičnega sinergizma niti za deetizacijo
kulturne prakse in socialne politike, temveč za razlikovanje med
večnim odrešenjem in moralno dobrim, za razlikovanje moralne
dejanskosti in učinkovitosti od njenega verskega temelja. Le tako
lahko socialna etika postane ustrezno sproščena, s potrebno fleksi-
bilnostjo in pripravljenostjo na kompromise. Uresničevanja svojih
ciljev ne povzdiguje v zadevo dogmatičnih fundamentalističnih
verskih bojev. »Stari ideal krščanske etike, ki obvladuje celoto živ-
ljenja in ki je skupaj uresničevan in ki ga varujeta posvetna oblast in
Cerkev, je ugasnil. Etika ni več zadeva krščanskega skupnostnega
bivanja, temveč svobodnega mišljenja, cerkvenega nauka, osebnega
prepričanja, praktičnega kompromisa.«35 Kdor vidi v tem le reli-
giozni propad, »razkroj in subjektiviziranje moderne protestantske
etike«, prezre možnost, ki jo ima v kontekstu modernosti prav
protestantizem kot »religija avtonomije in ponovnega odkritja
pravice zemeljskih dobrin«:36 v času idejnih in političnih spopadov
za svetovne in življenjske nazore, v času ekonomskih razrednih bojev
in na moč oprtih interesnih antagonizmov zmore biti protestantska
socialna etika ustrezno prepoznana le v izpolnjevanju svoje inte-
gracijske naloge v svetu konfliktov in komunikacij. Troeltsch je za
to našel središčno formulo: »onstranstvo je sila tostranstva«.37
Iz nemščine prevedel Marko Kerševan
LITERATURA
Apfelbacher, K.-E., Frömmigkeit und Wissenschaft. Ernst Troeltsch und sein theo-
logisches Programm. München, Paderborn, Wien 1978.
Becker, G., Neuzeitliche Subjektivität und Religiosität. Die religionsphilosophische
Bedeutung von Heraufkunft und Wesen der Neuzeit im Denken von Ernst Troeltsch.
Regensburg 1982.
Brakelmann, G., Die soziale Frage des 19. Jahrhunderts. Bielefeld 61979.
35 Prav tam, 616.
36 Prav tam, 616, 617.
37 Troeltsch, Soziallehren, 979.
350
