Page 346 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 346
PREVODI
šlo za enoobličnost, ki je bila vsiljena z avtoritarno institucionalno
koalicijo Cerkve in države. Povsem novo situacijo sta ustvarili refor-
macija s pomnožitvijo različnih konfesionalnosti, predvsem pa
prodor modernih časov z razsvetljensko osvobajajočo demontažo
avtoritete. Od takrat zahteva subjektiviteta svojo avtonomijo v
načinu mišljenja in življenja;13 temu so se vrh tega pridružile tudi
večpomenske manifestacije krščanske zgodovine pobožnosti: krščan-
stvo se je največ sámo paraliziralo, ko je razpadlo v nasprotujoče si
konfesije. Vrnitev k cerkvenodogmatski določenosti lahko v razme-
rah religiozno-cerkvene pluralnosti pospešuje le »konfesionalni
partikularizem in antagonizem«, ki se je s svojo konkurenčnostjo že
diskreditiral.14
Morebitna želja katerega koli od treh tipov podružbljenosti
krščanske ideje – cerkve, sekte ali mistike – po monopolu pri etičnem
urejanju sveta je po Troeltschu enkrat za vselej spodkopana in
pokopana že s tem, da lahko vsakega od njih enako upravičeno in
izvorno izvedemo iz istih biblijskih virov in da vsak od njih uveljavlja
s svojimi poudarki enega od bistvenih delov krščanske sociološke
dediščine. S to tezo se Troeltsch postavi po robu vsaki težnji, da
bi določeno zgodovinsko, družbeno ali kulturno pojavno obliko
krščanske religije povzdignili v edino veljavno. Nasprotno, vse od
začetkov krščanstva imajo vse enako pravico do obstoja. Cerkveni
tip uteleša s svojim poudarkom na ustanovi objektivnost nadindi-
vidualnega odrešilnega dogajanja; za doseganje univerzalnosti sklepa
kompromise s posvetno kulturo in jemlje v zakup državne privilegije
in sankcije. Sekta kot prostovoljna religiozna zveza pomeni radi-
kalno subjektivno prisvajanje odrešilne resnice in je zaradi absolutne
čistosti te resnice v ostrem nasprotju do sveta. Mistika predstavlja
tip individualno-avtonomnega posedovanja svetega, ki v intimnem
krogu somišljenikov ponotranja življenjsko izkušnjo, a je hkrati
socialno večinoma brezbrižen. S svojo religijskosociološko tipologijo
upošteva Troeltsch različna socialnoetična uresničevanja možnih
dejanj, ki so hkrati različne možne reakcije na splete družbeno-
13 O tem izčrpno: Becker, Subjektivität.
14 Pannenberg, 12.
344
šlo za enoobličnost, ki je bila vsiljena z avtoritarno institucionalno
koalicijo Cerkve in države. Povsem novo situacijo sta ustvarili refor-
macija s pomnožitvijo različnih konfesionalnosti, predvsem pa
prodor modernih časov z razsvetljensko osvobajajočo demontažo
avtoritete. Od takrat zahteva subjektiviteta svojo avtonomijo v
načinu mišljenja in življenja;13 temu so se vrh tega pridružile tudi
večpomenske manifestacije krščanske zgodovine pobožnosti: krščan-
stvo se je največ sámo paraliziralo, ko je razpadlo v nasprotujoče si
konfesije. Vrnitev k cerkvenodogmatski določenosti lahko v razme-
rah religiozno-cerkvene pluralnosti pospešuje le »konfesionalni
partikularizem in antagonizem«, ki se je s svojo konkurenčnostjo že
diskreditiral.14
Morebitna želja katerega koli od treh tipov podružbljenosti
krščanske ideje – cerkve, sekte ali mistike – po monopolu pri etičnem
urejanju sveta je po Troeltschu enkrat za vselej spodkopana in
pokopana že s tem, da lahko vsakega od njih enako upravičeno in
izvorno izvedemo iz istih biblijskih virov in da vsak od njih uveljavlja
s svojimi poudarki enega od bistvenih delov krščanske sociološke
dediščine. S to tezo se Troeltsch postavi po robu vsaki težnji, da
bi določeno zgodovinsko, družbeno ali kulturno pojavno obliko
krščanske religije povzdignili v edino veljavno. Nasprotno, vse od
začetkov krščanstva imajo vse enako pravico do obstoja. Cerkveni
tip uteleša s svojim poudarkom na ustanovi objektivnost nadindi-
vidualnega odrešilnega dogajanja; za doseganje univerzalnosti sklepa
kompromise s posvetno kulturo in jemlje v zakup državne privilegije
in sankcije. Sekta kot prostovoljna religiozna zveza pomeni radi-
kalno subjektivno prisvajanje odrešilne resnice in je zaradi absolutne
čistosti te resnice v ostrem nasprotju do sveta. Mistika predstavlja
tip individualno-avtonomnega posedovanja svetega, ki v intimnem
krogu somišljenikov ponotranja življenjsko izkušnjo, a je hkrati
socialno večinoma brezbrižen. S svojo religijskosociološko tipologijo
upošteva Troeltsch različna socialnoetična uresničevanja možnih
dejanj, ki so hkrati različne možne reakcije na splete družbeno-
13 O tem izčrpno: Becker, Subjektivität.
14 Pannenberg, 12.
344
