Page 348 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 348
PREVODI
»etičnega oblikovanja življenjskih pogojev in njihovih struktur
moči«.18 Spričo izdiferenciranosti posameznih družbenih področij,
katerih življenje (naj) se ravna po njim lastnih zakonitostih, sta se
religija in družba znašli v napetem, protislovnem ali vsaj proble-
matičnem medsebojnem razmerju. V nasprotju z večino njegovih
teoloških sodobnikov pa Troeltsch te moderne težnje k osamo-
svajanju noče vnaprej ožigosati kot izraz propadanja. Nasprotno: vse
stavi na to, da bi jo oprostil obtožbe odpadništva od krščansko-
religioznih korenin, kakršno ji sicer poskušajo naprtiti običajne
predstave o sekularizaciji.19
Reformatorski protestantizem je sam sodeloval pri pripravljanju
modernih emancipacijskih spodbud, ki so potem z razsvetljenstvom
in naravnopravnim mišljenjem dobile svoje pravice in tako uveljavile
tisto, kar zdaj prepoznavamo kot »projekt moderne«. Prav te značil-
nosti modernosti pa za Troeltscha »niso posledice greha in zlobe,
temveč v osnovnih potezah zakoni narave in duše«.20
Etika, še posebej krščanska, ki ji ne gre le za ohranjanje lastne
čistosti, ampak za odgovorno presojo možnosti udejanjanja, se mora
najprej lotiti analize zgodovinskih vzrokov družbenih in kulturnih
danosti sodobnega časa. Če jih prekrijemo z normativističnimi
programi, skušamo ne le zavrteti kolo zgodovine nazaj, temveč se
odpovemo možnosti konkretnega uveljavljanja svojih etičnih pobud.
Le če je etika zmožna analizirati in diagnosticirati razmere z meto-
dami in znanjem družbenih ved, sploh sme ponujati regulativne
usmeritve. Sociološka znanost po Troeltschu »ne vprašuje več v prvi
vrsti po normah in idealih, temveč po dejanskih soodvisnostih
družbenih pojavov; socioloških teorij ne pojmuje več kot svobodno
predpisovanje idealnih stanj, temveč kot psihološke posledice in
zrcaljenja dejanskih razmer; ne ponuja več takojšnje idealne rešitve
družbenih problemov, temveč razkrivanje naravnih zakonov druž-
benega dogajanja, ki so skriti v človekovi naravi in v človekovih
zemeljskih življenjskih pogojih«.21 Šele na podlagi tega lahko dobi
18 Troeltsch, Christliche Sozialethik, 12.
19 O tem Lübbe v navedenem delu.
20 Troeltsch, Protestantisches Christentum, 641 in naprej.
21 Prav tam, 641.
346
»etičnega oblikovanja življenjskih pogojev in njihovih struktur
moči«.18 Spričo izdiferenciranosti posameznih družbenih področij,
katerih življenje (naj) se ravna po njim lastnih zakonitostih, sta se
religija in družba znašli v napetem, protislovnem ali vsaj proble-
matičnem medsebojnem razmerju. V nasprotju z večino njegovih
teoloških sodobnikov pa Troeltsch te moderne težnje k osamo-
svajanju noče vnaprej ožigosati kot izraz propadanja. Nasprotno: vse
stavi na to, da bi jo oprostil obtožbe odpadništva od krščansko-
religioznih korenin, kakršno ji sicer poskušajo naprtiti običajne
predstave o sekularizaciji.19
Reformatorski protestantizem je sam sodeloval pri pripravljanju
modernih emancipacijskih spodbud, ki so potem z razsvetljenstvom
in naravnopravnim mišljenjem dobile svoje pravice in tako uveljavile
tisto, kar zdaj prepoznavamo kot »projekt moderne«. Prav te značil-
nosti modernosti pa za Troeltscha »niso posledice greha in zlobe,
temveč v osnovnih potezah zakoni narave in duše«.20
Etika, še posebej krščanska, ki ji ne gre le za ohranjanje lastne
čistosti, ampak za odgovorno presojo možnosti udejanjanja, se mora
najprej lotiti analize zgodovinskih vzrokov družbenih in kulturnih
danosti sodobnega časa. Če jih prekrijemo z normativističnimi
programi, skušamo ne le zavrteti kolo zgodovine nazaj, temveč se
odpovemo možnosti konkretnega uveljavljanja svojih etičnih pobud.
Le če je etika zmožna analizirati in diagnosticirati razmere z meto-
dami in znanjem družbenih ved, sploh sme ponujati regulativne
usmeritve. Sociološka znanost po Troeltschu »ne vprašuje več v prvi
vrsti po normah in idealih, temveč po dejanskih soodvisnostih
družbenih pojavov; socioloških teorij ne pojmuje več kot svobodno
predpisovanje idealnih stanj, temveč kot psihološke posledice in
zrcaljenja dejanskih razmer; ne ponuja več takojšnje idealne rešitve
družbenih problemov, temveč razkrivanje naravnih zakonov druž-
benega dogajanja, ki so skriti v človekovi naravi in v človekovih
zemeljskih življenjskih pogojih«.21 Šele na podlagi tega lahko dobi
18 Troeltsch, Christliche Sozialethik, 12.
19 O tem Lübbe v navedenem delu.
20 Troeltsch, Protestantisches Christentum, 641 in naprej.
21 Prav tam, 641.
346
