Page 345 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 345
VOLKER DREHSEN
Družbenih naukih ne gre za historično monografijo. Avtor sam jih
razume kot zgodovinski komentar k etičnemu položaju sodobnosti,
kot prispevek k »analizi modernega sveta«, ki naj z razkrivanjem
posebnosti modernega sveta služi rešitvi sistemske naloge, »na nov
način premisliti in formulirati krščanski idejni in življenjski svet«,
»oblikovati krščanski verski in življenjski nauk« in s tem »na novo
izdelati pojem krščanskega življenjskega sveta«.9 Vodilno vprašanje,
ki ga je pri tem usmerjalo, je bilo: Kako lahko krščanska socialna
etika postane in ostane »aktivno delujoče sociološko načelo« v
avtonomni kulturi sodobne družbe?
Slovo od neke krščanske iluzije
Kdor tako vprašuje, očitno predpostavlja nasprotne izkušnje.
Dejansko začne Troeltsch svojo analizo z razglasitvijo neke vrste
stečaja: »Krščansko oznanilo kot tako ne vsebuje tistega, kar bi lahko
zadoščalo za socialno teologijo sodobnosti.«10 Ta sodba ni ute-
meljena s slabostmi in napakami pri teološkem aktualiziranju
biblijskega etosa, temveč temelji na načelni nezmožnosti, povezani z
diferenciranostjo, kompleksnostjo in večpomenskostjo »sociolo-
škega samokonstituiranja« zgodovine krščanstva.11 Hermenevtski
uvid v zgodovinske prelome njihovega razumevanja blokira nepo-
sredno sklicevanje na biblijske temelje. Neposredni prenos biblij-
skega etosa v sodobnost je prav tako že hermenevtsko onemogočen,
»ker nam vir krščanske politične misli (naj) ne bo več le Biblija, temveč
celovit zgodovinski razvoj krščanstva«.12
Pri bližjem opazovanju zgodovine krščanstva pa se izkaže, da je
resnica krščanskega oznanila odvisna od izkustva subjekta in njego-
vega razumevanja, ki je vedno pogojeno s socialnim, kulturnim in
intelektualnim položajem. Če na primer za srednji vek kljub temu
lahko govorimo o »enotni krščanski religiozni kulturi«, je pri tem
9 Troeltsch, Soziallehren, VII.
10 Prav tam, 219.
11 Prav tam, 4.
12 Troeltsch, Christliche Ethik, 12.
343
Družbenih naukih ne gre za historično monografijo. Avtor sam jih
razume kot zgodovinski komentar k etičnemu položaju sodobnosti,
kot prispevek k »analizi modernega sveta«, ki naj z razkrivanjem
posebnosti modernega sveta služi rešitvi sistemske naloge, »na nov
način premisliti in formulirati krščanski idejni in življenjski svet«,
»oblikovati krščanski verski in življenjski nauk« in s tem »na novo
izdelati pojem krščanskega življenjskega sveta«.9 Vodilno vprašanje,
ki ga je pri tem usmerjalo, je bilo: Kako lahko krščanska socialna
etika postane in ostane »aktivno delujoče sociološko načelo« v
avtonomni kulturi sodobne družbe?
Slovo od neke krščanske iluzije
Kdor tako vprašuje, očitno predpostavlja nasprotne izkušnje.
Dejansko začne Troeltsch svojo analizo z razglasitvijo neke vrste
stečaja: »Krščansko oznanilo kot tako ne vsebuje tistega, kar bi lahko
zadoščalo za socialno teologijo sodobnosti.«10 Ta sodba ni ute-
meljena s slabostmi in napakami pri teološkem aktualiziranju
biblijskega etosa, temveč temelji na načelni nezmožnosti, povezani z
diferenciranostjo, kompleksnostjo in večpomenskostjo »sociolo-
škega samokonstituiranja« zgodovine krščanstva.11 Hermenevtski
uvid v zgodovinske prelome njihovega razumevanja blokira nepo-
sredno sklicevanje na biblijske temelje. Neposredni prenos biblij-
skega etosa v sodobnost je prav tako že hermenevtsko onemogočen,
»ker nam vir krščanske politične misli (naj) ne bo več le Biblija, temveč
celovit zgodovinski razvoj krščanstva«.12
Pri bližjem opazovanju zgodovine krščanstva pa se izkaže, da je
resnica krščanskega oznanila odvisna od izkustva subjekta in njego-
vega razumevanja, ki je vedno pogojeno s socialnim, kulturnim in
intelektualnim položajem. Če na primer za srednji vek kljub temu
lahko govorimo o »enotni krščanski religiozni kulturi«, je pri tem
9 Troeltsch, Soziallehren, VII.
10 Prav tam, 219.
11 Prav tam, 4.
12 Troeltsch, Christliche Ethik, 12.
343
