Page 344 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 344
PREVODI
bogatim zgodovinskim gradivom opremljena predstavitev njegovih
številnih dotedanjih študij in predavanj: od Religije in cerkve (1895)
prek Angleških moralistov (1903), Politične etike in krščanstva (1904) in
Pomena protestantizma za nastanek modernega sveta (1906) do Prote-
stantskega krščanstva in cerkve v novem veku (1906/1909). Po drugi
strani pa je Troeltschevo ostro distanciranje od Nathusiusovega dela
utemeljeno s tem, da se mu zdi simptomatično za skušnjavo krščan-
ske etike sploh: »Sicer hvalevredna shematičnost Nathusiusovih izva-
janj pokaže zmedenost, ki je lastna mnogim tudi v bolj fini obliki.
Verujejo, da so s socialnim, to je sociološkim bistvom cerkve rešeni
tudi že sami socialni, to je družbenemu in državnemu življenju
pripadajoči problemi, da so z organizacijo ljubezni, ki izhaja iz Boga
in se k njemu vrača, zajete človeške skupnosti sploh. Toda tako ne
gre.«4 Značilna za sodobno situacijo je po Troeltschu »ohromitev
krščanske cerkvene kulture ob uveljavitvi modernih političnih, social-
nih in ekonomskih razmer«5; to bi lahko vodilo k splošni resignaciji,
če se ji ne bi postavili po robu z osnovno spodbudo njegovih Družbenih
naukov. Troeltsch ima svojo knjigo za »zgodovino krščansko-cerkvene
kulture, za vzporednico Harnackove Zgodovine dogem: vse religiozno,
dogmatsko in teološko sem gledal le kot temelj socialnoetičnih delo-
vanj ali kot zrcalo in povratni učinek socioloških okolij«.6
Središčna tema njegovega dela je kulturna praksa krščanstva v
kontekstu moderne družbene zgodovine. V duhu prijatelja Maxa
Webra (1864–1920)7 je zahtevala povsem nov metodološki pristop:
»Troeltsch z družbenimi nauki ni mislil primarno na socialnoetične
teološke zastavitve in socialne karitativne dejavnosti cerkva, temveč
v splošnejšem sociološkem smislu na konkretne empirične oblike in
podobe, ki jih je krščanska vera našla pri svojem organiziranju in
oblikovanju skupnosti. Originalnost in znanstvena plodnost tega
velikega dela temelji v prvi vrsti na povezavi teoloških in socioloških
vidikov.«8 Tako označena posebnost Troeltschevega dela pove, da pri
4 Troeltsch, Bücher, 11.
5 Prav tam, 12.
6 Prav tam, 11 in naprej.
7 O tem Graf, Fachmenschenfreundschaft.
8 Dahm, 138.
342
bogatim zgodovinskim gradivom opremljena predstavitev njegovih
številnih dotedanjih študij in predavanj: od Religije in cerkve (1895)
prek Angleških moralistov (1903), Politične etike in krščanstva (1904) in
Pomena protestantizma za nastanek modernega sveta (1906) do Prote-
stantskega krščanstva in cerkve v novem veku (1906/1909). Po drugi
strani pa je Troeltschevo ostro distanciranje od Nathusiusovega dela
utemeljeno s tem, da se mu zdi simptomatično za skušnjavo krščan-
ske etike sploh: »Sicer hvalevredna shematičnost Nathusiusovih izva-
janj pokaže zmedenost, ki je lastna mnogim tudi v bolj fini obliki.
Verujejo, da so s socialnim, to je sociološkim bistvom cerkve rešeni
tudi že sami socialni, to je družbenemu in državnemu življenju
pripadajoči problemi, da so z organizacijo ljubezni, ki izhaja iz Boga
in se k njemu vrača, zajete človeške skupnosti sploh. Toda tako ne
gre.«4 Značilna za sodobno situacijo je po Troeltschu »ohromitev
krščanske cerkvene kulture ob uveljavitvi modernih političnih, social-
nih in ekonomskih razmer«5; to bi lahko vodilo k splošni resignaciji,
če se ji ne bi postavili po robu z osnovno spodbudo njegovih Družbenih
naukov. Troeltsch ima svojo knjigo za »zgodovino krščansko-cerkvene
kulture, za vzporednico Harnackove Zgodovine dogem: vse religiozno,
dogmatsko in teološko sem gledal le kot temelj socialnoetičnih delo-
vanj ali kot zrcalo in povratni učinek socioloških okolij«.6
Središčna tema njegovega dela je kulturna praksa krščanstva v
kontekstu moderne družbene zgodovine. V duhu prijatelja Maxa
Webra (1864–1920)7 je zahtevala povsem nov metodološki pristop:
»Troeltsch z družbenimi nauki ni mislil primarno na socialnoetične
teološke zastavitve in socialne karitativne dejavnosti cerkva, temveč
v splošnejšem sociološkem smislu na konkretne empirične oblike in
podobe, ki jih je krščanska vera našla pri svojem organiziranju in
oblikovanju skupnosti. Originalnost in znanstvena plodnost tega
velikega dela temelji v prvi vrsti na povezavi teoloških in socioloških
vidikov.«8 Tako označena posebnost Troeltschevega dela pove, da pri
4 Troeltsch, Bücher, 11.
5 Prav tam, 12.
6 Prav tam, 11 in naprej.
7 O tem Graf, Fachmenschenfreundschaft.
8 Dahm, 138.
342
