Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 62
RAZPRAVE, [TUDIJE
socialnimi in verskimi razlikovanji. Te nove razmere niso trajale
dolgo, a so po vsej Evropi zasejale klice nove državljanske zavesti.
Valdenska skupnost v Alpah je vzbujala zanimanje in vabila obisko-
valce iz protestantskega sveta, ki so ponujali pomoč, da bi v okolju,
ki jo je hotelo zadušiti, preživela; podpirali so njeno kulturno rast
ter jo celo spodbujali pri njenem poslanstvu. Pri tem je bilo odločilno
delo nekdanjega angleškega generala Charlesa J. Beckwitha, ki se je
ustalil v tamkajšnjih dolinah. Leta 1848, ko so vso Evropo pretresali
nemiri, so valdenci in nato tudi Judje dokončno dobili državljanske
pravice. Dovoljenje Karla Alberta Savojskega z dne 17. februarja v
tistem Piemontu, takrat Sardinijskem kraljestvu, ki je kasneje zdru-
žil Italijo, je še danes vtisnjeno v spomin kot »praznik svobode«
valdencev, datum pa so nedavno predlagali za državni praznik verske
svobode za vse Italijane.
Valdenska cerkev v piemontskih Alpah postane italijanska
Po združenju velikega dela Italije leta 1861 je skupna država za
valdence postala področje, kjer je bilo treba s pridigami širiti evan-
gelijsko sporočilo; dežela, ki jo je močno zaznamovala prevladujoča
Katoliška cerkev, je namreč takrat doživela močan zasuk v smer
državljanske in družbene emancipacije. Intelektualni svet je preže-
mala sovražnost do Cerkve, ki se je s posvetno državo upirala nacio-
nalni enotnosti in je na I. vatikanskem koncilu ter z dokumentom
Syllabus obsodila moderni svet z vsemi socialnimi, znanstvenimi in
filozofskimi novostmi. Združena Italija se je odprla valdencem kot
nov svet, dovzeten za nove verske in politične zamisli, v katerem je
protestantizem lahko dobil pomembno vlogo.8 V okviru prote-
stantskega sveta gre za obdobje prebujenja, ki je hotelo oživiti versko
8 Zgodovinski trenutek velikih pričakovanj je v večkrat izdanem delu opisal
zgodovinar Giorgio Spini, Risorgimento Protestanti, Neapelj 1956; nanj se nave-
zujejo tudi druga dela, izdana pozneje. Če je bila rast valdencev številčno nižja
od takratnih pričakovanj, pa se je nadaljevalo njihovo polno vključevanje v
italijansko kulturo v zgodovinskem, literarnem in znanstvenem okviru, pa tudi
v družbo, poklice in politiko. Vse to se je pričelo v Piemontu leta 1848.
60
socialnimi in verskimi razlikovanji. Te nove razmere niso trajale
dolgo, a so po vsej Evropi zasejale klice nove državljanske zavesti.
Valdenska skupnost v Alpah je vzbujala zanimanje in vabila obisko-
valce iz protestantskega sveta, ki so ponujali pomoč, da bi v okolju,
ki jo je hotelo zadušiti, preživela; podpirali so njeno kulturno rast
ter jo celo spodbujali pri njenem poslanstvu. Pri tem je bilo odločilno
delo nekdanjega angleškega generala Charlesa J. Beckwitha, ki se je
ustalil v tamkajšnjih dolinah. Leta 1848, ko so vso Evropo pretresali
nemiri, so valdenci in nato tudi Judje dokončno dobili državljanske
pravice. Dovoljenje Karla Alberta Savojskega z dne 17. februarja v
tistem Piemontu, takrat Sardinijskem kraljestvu, ki je kasneje zdru-
žil Italijo, je še danes vtisnjeno v spomin kot »praznik svobode«
valdencev, datum pa so nedavno predlagali za državni praznik verske
svobode za vse Italijane.
Valdenska cerkev v piemontskih Alpah postane italijanska
Po združenju velikega dela Italije leta 1861 je skupna država za
valdence postala področje, kjer je bilo treba s pridigami širiti evan-
gelijsko sporočilo; dežela, ki jo je močno zaznamovala prevladujoča
Katoliška cerkev, je namreč takrat doživela močan zasuk v smer
državljanske in družbene emancipacije. Intelektualni svet je preže-
mala sovražnost do Cerkve, ki se je s posvetno državo upirala nacio-
nalni enotnosti in je na I. vatikanskem koncilu ter z dokumentom
Syllabus obsodila moderni svet z vsemi socialnimi, znanstvenimi in
filozofskimi novostmi. Združena Italija se je odprla valdencem kot
nov svet, dovzeten za nove verske in politične zamisli, v katerem je
protestantizem lahko dobil pomembno vlogo.8 V okviru prote-
stantskega sveta gre za obdobje prebujenja, ki je hotelo oživiti versko
8 Zgodovinski trenutek velikih pričakovanj je v večkrat izdanem delu opisal
zgodovinar Giorgio Spini, Risorgimento Protestanti, Neapelj 1956; nanj se nave-
zujejo tudi druga dela, izdana pozneje. Če je bila rast valdencev številčno nižja
od takratnih pričakovanj, pa se je nadaljevalo njihovo polno vključevanje v
italijansko kulturo v zgodovinskem, literarnem in znanstvenem okviru, pa tudi
v družbo, poklice in politiko. Vse to se je pričelo v Piemontu leta 1848.
60
