Page 60 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 60
RAZPRAVE, [TUDIJE
delili teološka prepričanja. Dejavni so bili tudi v drugi polovici 15.
stoletja, ko so krajevni gospodje in inkvizitorji Katoliške cerkve ob
pomoči tamkajšnjih škofov ponovno okrepili zatiranje. Gibanje
starodavnega izvora, preprostih struktur in vztrajnih evangelijskih
zahtev je cenil tudi luteranski teolog Matija Vlačić (Flacius), ki je
iskal evangelijska pričevanja v krščanstvu pred reformacijo. Z val-
denci se je seznanil predvsem na Češkem, kjer so se ti združili in
pomešali s pristaši in dediči Jana Husa, torej v deželi glasnih in
trpljenja polnih pozivov k verski prenovi.5
Pristop k reformaciji
Veliki zasuk v zgodovini valdencev je prišel z reformacijo, ki je
pretresla Nemčijo in bližnjo Švico. Valdenci v Alpah, obveščeni o
dogajanju, so občutili moč prenove in zaslutili možnost za nada-
ljevanje krščanske izkušnje ob podpori skupnega gibanja, ki je
povzemalo mnoga od njihovih starodavnih prepričanj. Na zboru
oz. sinodi v Chanforanu leta 1532 so po posvetih z brati husiti ter
dolgi razpravi, v kateri so obravnavali predvsem zamisli švicarskih
reformatorjev (Johannes Heussgen, bolj znan kot Oecolampadius,
in Martin Bucer), valdenci pristopili k reformacijskemu gibanju,
kakršno se je oblikovalo v Švici in Franciji. Na zboru, na katerem je
bil navzoč tudi Guillaume Farel, ki je prišel iz Švice, so ob manjših
notranjih nesoglasjih odločili, da bodo ohranili svojo avtonomijo
ter finančno podprli prvi prevod Svetega pisma v francoščino, ime-
novan Olivetanova Biblija.
Tako so skupaj s protestanti različnih izpovedi, ki so se sčasoma
oblikovale, valdenci iz množice Cerkva postali v Valdenska cerkev.6
Vpliv francoskih reformiranih Cerkva je bilo mogoče občutiti pred-
vsem v veroizpovedi iz leta 1655, ki v triintridesetih členih odseva
5 Prinaša dragocene dokumente in piše o tem v več delih: Catalogus testium; Historia
Ecclesiastica, Confessio Waldensium.
6 Gl. Izpoved vere iz leta 1655 v francoskem jeziku, iz leta 1662 v italijanskem jeziku,
kar je še vedno uradna referenca za Valdensko cerkev (prva veroizpoved izvira iz
leta 1530, pred Chanforanom, in je v provansalskem jeziku, gl. Comba, Storia,
cit, str. 99–101).
58
delili teološka prepričanja. Dejavni so bili tudi v drugi polovici 15.
stoletja, ko so krajevni gospodje in inkvizitorji Katoliške cerkve ob
pomoči tamkajšnjih škofov ponovno okrepili zatiranje. Gibanje
starodavnega izvora, preprostih struktur in vztrajnih evangelijskih
zahtev je cenil tudi luteranski teolog Matija Vlačić (Flacius), ki je
iskal evangelijska pričevanja v krščanstvu pred reformacijo. Z val-
denci se je seznanil predvsem na Češkem, kjer so se ti združili in
pomešali s pristaši in dediči Jana Husa, torej v deželi glasnih in
trpljenja polnih pozivov k verski prenovi.5
Pristop k reformaciji
Veliki zasuk v zgodovini valdencev je prišel z reformacijo, ki je
pretresla Nemčijo in bližnjo Švico. Valdenci v Alpah, obveščeni o
dogajanju, so občutili moč prenove in zaslutili možnost za nada-
ljevanje krščanske izkušnje ob podpori skupnega gibanja, ki je
povzemalo mnoga od njihovih starodavnih prepričanj. Na zboru
oz. sinodi v Chanforanu leta 1532 so po posvetih z brati husiti ter
dolgi razpravi, v kateri so obravnavali predvsem zamisli švicarskih
reformatorjev (Johannes Heussgen, bolj znan kot Oecolampadius,
in Martin Bucer), valdenci pristopili k reformacijskemu gibanju,
kakršno se je oblikovalo v Švici in Franciji. Na zboru, na katerem je
bil navzoč tudi Guillaume Farel, ki je prišel iz Švice, so ob manjših
notranjih nesoglasjih odločili, da bodo ohranili svojo avtonomijo
ter finančno podprli prvi prevod Svetega pisma v francoščino, ime-
novan Olivetanova Biblija.
Tako so skupaj s protestanti različnih izpovedi, ki so se sčasoma
oblikovale, valdenci iz množice Cerkva postali v Valdenska cerkev.6
Vpliv francoskih reformiranih Cerkva je bilo mogoče občutiti pred-
vsem v veroizpovedi iz leta 1655, ki v triintridesetih členih odseva
5 Prinaša dragocene dokumente in piše o tem v več delih: Catalogus testium; Historia
Ecclesiastica, Confessio Waldensium.
6 Gl. Izpoved vere iz leta 1655 v francoskem jeziku, iz leta 1662 v italijanskem jeziku,
kar je še vedno uradna referenca za Valdensko cerkev (prva veroizpoved izvira iz
leta 1530, pred Chanforanom, in je v provansalskem jeziku, gl. Comba, Storia,
cit, str. 99–101).
58
