Page 67 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 67
GIANFRANCO HOFER
Po II. vatikanskem koncilu so se po stoletjih sovražnosti in ne-
zaupanja izboljšali odnosi z Rimskokatoliško cerkvijo, ki jih kljub
nedavnem in nedobrodošlem ekleziološkem razglasu enciklike Chri-
stus Dominus Benedikta XVI. in ohladitvi ekumenskega ozračja med
Katoliško cerkvijo ter protestantskim svetom, zaznamujejo molit-
vena srečanja, soočanja in dialogi. Otipljiv rezultat dialoga je pri-
prava skupnega dokumenta o porokah med pripadniki obeh vero-
izpovedi.13
Odnos z državo je, v skladu z valdenskim izročilom, v znamenju
sodelovanja. Ker ji konkordaten režim kot vir privilegijev ni po godu,
se Valdenska cerkev prilagaja s sporazumi posebni zakonodaji, ki bi
jo rada presegla z državno zakonodajo o verski svobodi, kjer bi bila
vsa verska prepričanja izenačena. V skupnostih je prišlo do burne
razprave o financiranju religij iz osmih promilov državnega davka
za Cerkve ter o razdelitvi kvot tistih, ki se niso opredelili. Tako
financiranje so valdenci najprej zavrnili zaradi prepričanja, da je
vzdrževanje pastorjev in Cerkva naloga vernikov, ne države. Ko pa so
ugotovili, da davčni prihodek ne bo vrnjen državljanom, temveč
razdeljen med Cerkve, ki so podpisnice konkordata ali sporazumov,
in da bo največ dobila Rimskokatoliška cerkev, se je Sinoda po dolgi
razpravi odločila sprejeti financiranje. Omenjenega denarja pa val-
denci na porabijo za notranje delovanje Cerkve, marveč vsega name-
nijo humanitarni in kulturni dejavnosti v Italiji. Zaradi te odločitve
številni Italijani (okoli 300 000, kar je dosti več, kot je valdencev in
metodistov) namenijo prav njim cerkveni davek, ki ga pobira država.
Valdensko cerkev, pa tudi druge zgodovinske krščanske vero-
izpovedi na zahodu, v tem času spodjeda sekularizacija, kar je zna-
čilno tako za valdenske doline Piemonta kakor za vso Italijo. Opu-
ščanje vere na tradicionalnih področjih pa blaži nenehna podpora
kritičnih katolikov, spričo katerih se Valdenska cerkev v deželi pod
močnim ekonomskim, političnim in pravnim vplivom Vatikana še
naprej kaže kot zgled alternativne izkušnje krščanske vere.
Iz italijanščine prevedel Tomaž Jurca
13 Člen 47, Atti del Sinodo Valdese 1980, evropsko zasedanje.
65
Po II. vatikanskem koncilu so se po stoletjih sovražnosti in ne-
zaupanja izboljšali odnosi z Rimskokatoliško cerkvijo, ki jih kljub
nedavnem in nedobrodošlem ekleziološkem razglasu enciklike Chri-
stus Dominus Benedikta XVI. in ohladitvi ekumenskega ozračja med
Katoliško cerkvijo ter protestantskim svetom, zaznamujejo molit-
vena srečanja, soočanja in dialogi. Otipljiv rezultat dialoga je pri-
prava skupnega dokumenta o porokah med pripadniki obeh vero-
izpovedi.13
Odnos z državo je, v skladu z valdenskim izročilom, v znamenju
sodelovanja. Ker ji konkordaten režim kot vir privilegijev ni po godu,
se Valdenska cerkev prilagaja s sporazumi posebni zakonodaji, ki bi
jo rada presegla z državno zakonodajo o verski svobodi, kjer bi bila
vsa verska prepričanja izenačena. V skupnostih je prišlo do burne
razprave o financiranju religij iz osmih promilov državnega davka
za Cerkve ter o razdelitvi kvot tistih, ki se niso opredelili. Tako
financiranje so valdenci najprej zavrnili zaradi prepričanja, da je
vzdrževanje pastorjev in Cerkva naloga vernikov, ne države. Ko pa so
ugotovili, da davčni prihodek ne bo vrnjen državljanom, temveč
razdeljen med Cerkve, ki so podpisnice konkordata ali sporazumov,
in da bo največ dobila Rimskokatoliška cerkev, se je Sinoda po dolgi
razpravi odločila sprejeti financiranje. Omenjenega denarja pa val-
denci na porabijo za notranje delovanje Cerkve, marveč vsega name-
nijo humanitarni in kulturni dejavnosti v Italiji. Zaradi te odločitve
številni Italijani (okoli 300 000, kar je dosti več, kot je valdencev in
metodistov) namenijo prav njim cerkveni davek, ki ga pobira država.
Valdensko cerkev, pa tudi druge zgodovinske krščanske vero-
izpovedi na zahodu, v tem času spodjeda sekularizacija, kar je zna-
čilno tako za valdenske doline Piemonta kakor za vso Italijo. Opu-
ščanje vere na tradicionalnih področjih pa blaži nenehna podpora
kritičnih katolikov, spričo katerih se Valdenska cerkev v deželi pod
močnim ekonomskim, političnim in pravnim vplivom Vatikana še
naprej kaže kot zgled alternativne izkušnje krščanske vere.
Iz italijanščine prevedel Tomaž Jurca
13 Člen 47, Atti del Sinodo Valdese 1980, evropsko zasedanje.
65
