Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 71
TOMA@ JURCA
med samimi reformatorji1 so bile predvsem v Nemčiji dobro znane
že nekaj desetletij. Besede Lentola so se opirale na evangelij in
protestantsko željo po novi družbi, besede Possevina pa so bile
prežete z duhom protireformacije in težnjo po ohranitvi ustvarje-
nega reda. Skromno srečanje v Ciabŕsu – zdi se kot predigra veli-
kega zbora, ki se je kak mesec pozneje sestal v navzočnosti Katarine
Medičejske2 – je bilo za Emanuela Filiberta neuspešno, saj valdenci
niso odstopili od svojih prepričanj. Ker niso hoteli izgnati pro-
testantske duhovščine, ki je od leta 1555 zaradi pomanjkanja
»stricev«, imenovanih barba, prihajala v njihove doline večinoma iz
Calvinove Ženeve, ter je nadomestiti s katoliškimi duhovniki, se je
začel drugi, vojaški del boja proti valdencem.
»Delibero di difendermi
di questa ingiusta violenza o morire«
13. oktobra 1560 je Emanuele Filiberto zbral tri tisoč mož pod
poveljstvom Giorgia Coste, gospoda kraja Trinità, da bi si, kakor je
načrtoval, z naglim kaznovalnim pohodom podredil valdence v
dolini Luserna. Še istega meseca so se tamkajšnji prebivalci s svojimi
družinami umaknili v gore, prepričani, da imajo pravico prijeti za
orožje in stopiti v bran svoje veroizpovedi. S tem ravnanjem so
zavrnili staro valdensko prepričanje o miroljubnosti in tudi prote-
stantski nauk o podložnosti posvetnemu gospodu. Zanimive pa so
predvsem njihove utemeljitve v korist vojne, katere namen je seveda
zgolj obramba družine in premoženja. Molnar v zvezi s tem navaja
1 Na tem mestu velja opomniti na bržkone najbolj znano tovrstno srečanje v
Marburgu leta 1529, ko sta Luther in Zwingli razpravljala o nauku o evharistiji.
Omenjeni nauk je bil namreč ena glavnih teoloških ovir, ki je preprečevala spravo
med Luthrovim in Zwinglijevim učenjem ter združenje glavnih protestantskih
tokov.
2 Gre za zbor v Poissyu, ki ga je sklicala Katarina Medičejska, da bi spravila katolike
in hugenote v Franciji. Zbor je začel zasedati 9. septembra 1561 in je zaradi
nepremostljivih razlik med nauki obeh strani svoje delovanje brez večjega učinka
sklenil mesec dni kasneje. Med vidnejšimi imeni protestantski strani velja
omeniti Theodora Bezo in Piera Martira Vermiglija.
69
med samimi reformatorji1 so bile predvsem v Nemčiji dobro znane
že nekaj desetletij. Besede Lentola so se opirale na evangelij in
protestantsko željo po novi družbi, besede Possevina pa so bile
prežete z duhom protireformacije in težnjo po ohranitvi ustvarje-
nega reda. Skromno srečanje v Ciabŕsu – zdi se kot predigra veli-
kega zbora, ki se je kak mesec pozneje sestal v navzočnosti Katarine
Medičejske2 – je bilo za Emanuela Filiberta neuspešno, saj valdenci
niso odstopili od svojih prepričanj. Ker niso hoteli izgnati pro-
testantske duhovščine, ki je od leta 1555 zaradi pomanjkanja
»stricev«, imenovanih barba, prihajala v njihove doline večinoma iz
Calvinove Ženeve, ter je nadomestiti s katoliškimi duhovniki, se je
začel drugi, vojaški del boja proti valdencem.
»Delibero di difendermi
di questa ingiusta violenza o morire«
13. oktobra 1560 je Emanuele Filiberto zbral tri tisoč mož pod
poveljstvom Giorgia Coste, gospoda kraja Trinità, da bi si, kakor je
načrtoval, z naglim kaznovalnim pohodom podredil valdence v
dolini Luserna. Še istega meseca so se tamkajšnji prebivalci s svojimi
družinami umaknili v gore, prepričani, da imajo pravico prijeti za
orožje in stopiti v bran svoje veroizpovedi. S tem ravnanjem so
zavrnili staro valdensko prepričanje o miroljubnosti in tudi prote-
stantski nauk o podložnosti posvetnemu gospodu. Zanimive pa so
predvsem njihove utemeljitve v korist vojne, katere namen je seveda
zgolj obramba družine in premoženja. Molnar v zvezi s tem navaja
1 Na tem mestu velja opomniti na bržkone najbolj znano tovrstno srečanje v
Marburgu leta 1529, ko sta Luther in Zwingli razpravljala o nauku o evharistiji.
Omenjeni nauk je bil namreč ena glavnih teoloških ovir, ki je preprečevala spravo
med Luthrovim in Zwinglijevim učenjem ter združenje glavnih protestantskih
tokov.
2 Gre za zbor v Poissyu, ki ga je sklicala Katarina Medičejska, da bi spravila katolike
in hugenote v Franciji. Zbor je začel zasedati 9. septembra 1561 in je zaradi
nepremostljivih razlik med nauki obeh strani svoje delovanje brez večjega učinka
sklenil mesec dni kasneje. Med vidnejšimi imeni protestantski strani velja
omeniti Theodora Bezo in Piera Martira Vermiglija.
69
