Page 259 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 259
FRANC KOVA^I^
vest, da se brez keliha ne dajo rešiti ostanki katoliške cerkve v
avstrijskih deželah.
Leta 1564 so iz ljubljanske škofije prosili za kelih in ga takoj
dobili, meseca septembra so tudi v patrijarškem delu Spodnje Štajer-
ske dobili to dovoljenje. Tako je na Slovenskem prišlo v rabo obhajilo
pod obema podobama. In uspeh? Ravno nasprotno kakor so mislili.
[…] Ker obhajilo pod obema podobama ni prineslo pričakovanih
dobrih učinkov, temveč nasprotno še večjo zmedo, je papež Pij V.
[papež od 1566] preklical tozadevno [265] dovoljenje svojega pred-
nika, vendar se je pri nas ta običaj obdržal še precej časa. […]
[267] Notranjeavstrijske razmere je papež Klement VIII. nekoliko
spoznal, ko se je l. 1588 vračal kot poslanik s Poljskega. Takoj po
svojem nastopu [1592] je imenoval za Gradec novega nuncija Jerneja
Porzia. V dani instrukciji se mu na prvem mestu priporoča, naj kot
nuncij gleda pred vsem na obnovo duhovščine, šele potem bo mogoča
splošna obnova katoliške cerkve v avstrijskih deželah. Reformno delo
naj se ravna po bavarskem vzorcu. Vplivnejša mesta naj zasedejo z
zavednimi katoličani, vladar pa naj se posluži v augsburški mirovni
pogodbi knezom priznane pravice: »cuius regio, illius religio«, t.j.
vladar zemlje določa tudi verstvo podložnikov. Tega načela so se
protestanski stanovi v obilni meri poslužili in potegnili cele pokra-
jine siloma v krivoverstvo, katoliški knezi pa so iz plašljivosti in
vsakovrstnih ozirov to opustili in dopustili, da so jim luteranski
predikantje nahujskali podložnike in pripravili k odpadu. Postopa
se pa naj počasi in previdno, nuncij naj sploh ne stopa v ospredje.
Podrobna izvedba obnove je stvar škofov.
In res, izvedli so katoliško reformacijo v naših deželah trije odlični
škofje: ljubljanski škof Tomaž Hren, sekovski Martin Brenner in
lavantinski Jurij Stobej. Izvršilna organa sta bila Brenner in Hren,
Stobej pa je napravil načrt [1598] in kot notranjeavstrijski namestnik
zadevo vodil in podpiral. […]
[270] Na Spodnjem Štajerskem je [protireformacijska] komisija
začela svoje delo v Radgoni, kamor je prišla pod noč 17. decembra
1599 v gosti zimski megli. […]
[271] Proti poldnevu dne 6. januarja [1600] je komisija došla v
Maribor. Tu je že bil prej odstavljen luteranski mestni zastop in
257
vest, da se brez keliha ne dajo rešiti ostanki katoliške cerkve v
avstrijskih deželah.
Leta 1564 so iz ljubljanske škofije prosili za kelih in ga takoj
dobili, meseca septembra so tudi v patrijarškem delu Spodnje Štajer-
ske dobili to dovoljenje. Tako je na Slovenskem prišlo v rabo obhajilo
pod obema podobama. In uspeh? Ravno nasprotno kakor so mislili.
[…] Ker obhajilo pod obema podobama ni prineslo pričakovanih
dobrih učinkov, temveč nasprotno še večjo zmedo, je papež Pij V.
[papež od 1566] preklical tozadevno [265] dovoljenje svojega pred-
nika, vendar se je pri nas ta običaj obdržal še precej časa. […]
[267] Notranjeavstrijske razmere je papež Klement VIII. nekoliko
spoznal, ko se je l. 1588 vračal kot poslanik s Poljskega. Takoj po
svojem nastopu [1592] je imenoval za Gradec novega nuncija Jerneja
Porzia. V dani instrukciji se mu na prvem mestu priporoča, naj kot
nuncij gleda pred vsem na obnovo duhovščine, šele potem bo mogoča
splošna obnova katoliške cerkve v avstrijskih deželah. Reformno delo
naj se ravna po bavarskem vzorcu. Vplivnejša mesta naj zasedejo z
zavednimi katoličani, vladar pa naj se posluži v augsburški mirovni
pogodbi knezom priznane pravice: »cuius regio, illius religio«, t.j.
vladar zemlje določa tudi verstvo podložnikov. Tega načela so se
protestanski stanovi v obilni meri poslužili in potegnili cele pokra-
jine siloma v krivoverstvo, katoliški knezi pa so iz plašljivosti in
vsakovrstnih ozirov to opustili in dopustili, da so jim luteranski
predikantje nahujskali podložnike in pripravili k odpadu. Postopa
se pa naj počasi in previdno, nuncij naj sploh ne stopa v ospredje.
Podrobna izvedba obnove je stvar škofov.
In res, izvedli so katoliško reformacijo v naših deželah trije odlični
škofje: ljubljanski škof Tomaž Hren, sekovski Martin Brenner in
lavantinski Jurij Stobej. Izvršilna organa sta bila Brenner in Hren,
Stobej pa je napravil načrt [1598] in kot notranjeavstrijski namestnik
zadevo vodil in podpiral. […]
[270] Na Spodnjem Štajerskem je [protireformacijska] komisija
začela svoje delo v Radgoni, kamor je prišla pod noč 17. decembra
1599 v gosti zimski megli. […]
[271] Proti poldnevu dne 6. januarja [1600] je komisija došla v
Maribor. Tu je že bil prej odstavljen luteranski mestni zastop in
257
