Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 260
BILO JE POVEDANO
nastavljen novi, ki je komisiji došel naproti. Škof [Brenner] je imel ves
teden pridige, v katerih je zavračal luteranske zmote. Pri izpraševanju
so se skoraj vsi meščani izjavili za katoliško cerkev, le nekaj plemičev
je ostalo trdovratnih. Ker so hujskali meščane, jih je komisija izgnala
iz mesta. V Betnavi pri Mariboru je dala komisija požgati luteransko
leseno kapelo, predikantovo stanovanje pa razstreliti.
Dne 15. januarja 1600 je komisija došla v Ptuj, kjer ji je že tudi
katoliški [mestni] sodnik s svetovalstvom prišel naproti. Med mešča-
ni je bilo kakih 60 luteranov, med njimi kakih 20 žensk, ki so bile
sploh bolj vnete luteranke, dočim so možje bili bolj malomarni za
eno kakor za drugo vero.
Po tridnevnem pouku so se večinoma povrnili v katoliško cerkev
in izročili luteranske knjige, nekaj plemičev je pa bilo izgnanih iz
mesta.
Iz Ptuja je krenila komisija 20. januarja proti Celju ter med potom
obiskala Slovensko Bistrico, kjer so našli tri uporneže, v Konjicah pa
so razdrli luteransko pokopališče. Naslednjega dne je bila že v Celju.
Tu so bili pozvani pred komisijo [celjski] meščani in tržani iz
Žalca. Vsi so voljno prisegli, le pet trdovratnežev so morali izgnati. V
Golče je poslala komisija vojaštvo, ki je razstrelilo luteransko cerkev
in predikantovo stanovanje. Kamenje in opeko so si pozneje kmetje
razvozili, zvonove pa je menda dobila kaka cerkev v celjski okolici.
Iz Celja je prispela komisija 24. januarja v Slovenjgradec, kjer
sploh ni bilo več protestantov. Potem je še obiskala Dravograd in
Marenberg [Radlje], kjer ni bilo posebnega dela […].
V sedmih tednih je komisija prepotovala Spodnje Štajersko in
izvršila vladarjeve naredbe. S tem je pa bilo končano le negativno
delo, [272] namreč zlomljena moč brezobzirnih luteranov in odstra-
njeni največji hujskači, pastorji.
Vse to se je izvršilo brez prelivanja krvi, brez nasilja in brez orožja;
z odločnim odlokom je Ferdinand obvaroval staro katoliško vero v
svojih deželah, poroča Stobej svojim kanonikom. […]
Za pravo versko obnovo pa je trebalo še dolgo časa in podrobnega
dušnopastirskega dela. […] Novi čas se je začel posluževati tudi
velikega prosvetnega sredstva – knjige. Iz velike verske krize se je
rodilo slovensko slovstvo.
258
nastavljen novi, ki je komisiji došel naproti. Škof [Brenner] je imel ves
teden pridige, v katerih je zavračal luteranske zmote. Pri izpraševanju
so se skoraj vsi meščani izjavili za katoliško cerkev, le nekaj plemičev
je ostalo trdovratnih. Ker so hujskali meščane, jih je komisija izgnala
iz mesta. V Betnavi pri Mariboru je dala komisija požgati luteransko
leseno kapelo, predikantovo stanovanje pa razstreliti.
Dne 15. januarja 1600 je komisija došla v Ptuj, kjer ji je že tudi
katoliški [mestni] sodnik s svetovalstvom prišel naproti. Med mešča-
ni je bilo kakih 60 luteranov, med njimi kakih 20 žensk, ki so bile
sploh bolj vnete luteranke, dočim so možje bili bolj malomarni za
eno kakor za drugo vero.
Po tridnevnem pouku so se večinoma povrnili v katoliško cerkev
in izročili luteranske knjige, nekaj plemičev je pa bilo izgnanih iz
mesta.
Iz Ptuja je krenila komisija 20. januarja proti Celju ter med potom
obiskala Slovensko Bistrico, kjer so našli tri uporneže, v Konjicah pa
so razdrli luteransko pokopališče. Naslednjega dne je bila že v Celju.
Tu so bili pozvani pred komisijo [celjski] meščani in tržani iz
Žalca. Vsi so voljno prisegli, le pet trdovratnežev so morali izgnati. V
Golče je poslala komisija vojaštvo, ki je razstrelilo luteransko cerkev
in predikantovo stanovanje. Kamenje in opeko so si pozneje kmetje
razvozili, zvonove pa je menda dobila kaka cerkev v celjski okolici.
Iz Celja je prispela komisija 24. januarja v Slovenjgradec, kjer
sploh ni bilo več protestantov. Potem je še obiskala Dravograd in
Marenberg [Radlje], kjer ni bilo posebnega dela […].
V sedmih tednih je komisija prepotovala Spodnje Štajersko in
izvršila vladarjeve naredbe. S tem je pa bilo končano le negativno
delo, [272] namreč zlomljena moč brezobzirnih luteranov in odstra-
njeni največji hujskači, pastorji.
Vse to se je izvršilo brez prelivanja krvi, brez nasilja in brez orožja;
z odločnim odlokom je Ferdinand obvaroval staro katoliško vero v
svojih deželah, poroča Stobej svojim kanonikom. […]
Za pravo versko obnovo pa je trebalo še dolgo časa in podrobnega
dušnopastirskega dela. […] Novi čas se je začel posluževati tudi
velikega prosvetnega sredstva – knjige. Iz velike verske krize se je
rodilo slovensko slovstvo.
258
