Page 257 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 257
FRANC KOVA^I^
V Ljutomeru še 1528 ni bilo sledu o luteranstvu, pač pa se je
zatrosilo pozneje. Od leta 1530 pa do konca 16. stoletja so ljuto-
mersko [258] graščino posedali Rindscheiti, ki so se, kakor po večini
drugi plemiči, poluteranili in tako zasejali luteranstvo tudi v trg,
največ po doseljenih tujih rokodelcih. […]
L. 1574 je umrl baron Luka Sekelj, ormoški graščak, ki je bil dober
junak pa tudi odličen katoličan. Njegova sinova Jakob in Mihael sta
se pa na Ogrskem navzela novih naukov.
Starejši Jakob se je oženil z luteransko baronico Sofijo Herber-
stein ter od očeta dobil gradove Borl, Zavrč, Viltuš nad Mariborom
in gospoščino pri Sv. Vidu nižje Ptuja. Ker je imel patronsko pravico,
je nastavljal same ogrske kalvince, ki so za silo govorili hrvatsko. […]
Mlajši sin Luke Sekelja, Mihael, je dobil po očetovi smrti gradove
Krapino, Ormož in Središče. V zvezi s svojim sosedom Jurijem
Zrinjskim, gospodarjem Medjimurja, je na vso moč širil novo vero
med svojimi podložniki, zlasti v Središču, kjer je še leta 1621 bilo
samo 160 katoličanov. Ob ogrski meji so se močno razširili kalvinci,
ki sicer na Štajerskem niso bili priznani. […]
Katoliška obnova
[262] Osnovo za resnično obnovitev verskega življenja je v velikih
obrisih začrtal tridentinski cerkveni zbor. Z velikanskimi težavami se
je ta zbor začel (1545), večkrat se je moral prekiniti in končno je Pij
IV. prebrodil v zadnjih sejah nemajhne težave ter koncil zaključil
(1563). […]
[263] Da se pohujšljivi in nevedni duhovniki nadomeste z vzgled-
nimi in izobraženimi ter se po njih dvigne tudi razumnost in morala
ljudstva, to je pač bilo tudi v interesu države, zatorej bi bilo pri-
čakovati, da bodo vsaj katoliške vlade delale na to, da se čim prej
izvrše tridentinski odloki; to se je smelo tem bolj pričakovati, ker so
zastopniki cesarja Ferdinanda sopodpisali odloke tridentinske.
Zgodilo se je pa nasprotno: avstrijski vladarji so delali vedno ovire
pri izvršitvi tridentinskih odlokov.
Leta 1563 je cesar Ferdinand predložil notranjeavstrijski vladi v
255
V Ljutomeru še 1528 ni bilo sledu o luteranstvu, pač pa se je
zatrosilo pozneje. Od leta 1530 pa do konca 16. stoletja so ljuto-
mersko [258] graščino posedali Rindscheiti, ki so se, kakor po večini
drugi plemiči, poluteranili in tako zasejali luteranstvo tudi v trg,
največ po doseljenih tujih rokodelcih. […]
L. 1574 je umrl baron Luka Sekelj, ormoški graščak, ki je bil dober
junak pa tudi odličen katoličan. Njegova sinova Jakob in Mihael sta
se pa na Ogrskem navzela novih naukov.
Starejši Jakob se je oženil z luteransko baronico Sofijo Herber-
stein ter od očeta dobil gradove Borl, Zavrč, Viltuš nad Mariborom
in gospoščino pri Sv. Vidu nižje Ptuja. Ker je imel patronsko pravico,
je nastavljal same ogrske kalvince, ki so za silo govorili hrvatsko. […]
Mlajši sin Luke Sekelja, Mihael, je dobil po očetovi smrti gradove
Krapino, Ormož in Središče. V zvezi s svojim sosedom Jurijem
Zrinjskim, gospodarjem Medjimurja, je na vso moč širil novo vero
med svojimi podložniki, zlasti v Središču, kjer je še leta 1621 bilo
samo 160 katoličanov. Ob ogrski meji so se močno razširili kalvinci,
ki sicer na Štajerskem niso bili priznani. […]
Katoliška obnova
[262] Osnovo za resnično obnovitev verskega življenja je v velikih
obrisih začrtal tridentinski cerkveni zbor. Z velikanskimi težavami se
je ta zbor začel (1545), večkrat se je moral prekiniti in končno je Pij
IV. prebrodil v zadnjih sejah nemajhne težave ter koncil zaključil
(1563). […]
[263] Da se pohujšljivi in nevedni duhovniki nadomeste z vzgled-
nimi in izobraženimi ter se po njih dvigne tudi razumnost in morala
ljudstva, to je pač bilo tudi v interesu države, zatorej bi bilo pri-
čakovati, da bodo vsaj katoliške vlade delale na to, da se čim prej
izvrše tridentinski odloki; to se je smelo tem bolj pričakovati, ker so
zastopniki cesarja Ferdinanda sopodpisali odloke tridentinske.
Zgodilo se je pa nasprotno: avstrijski vladarji so delali vedno ovire
pri izvršitvi tridentinskih odlokov.
Leta 1563 je cesar Ferdinand predložil notranjeavstrijski vladi v
255
