Page 254 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 254
BILO JE POVEDANO
Franc Kova~i~
O OPORI[^IH REFORMACIJE
NA [TAJERSKEM*
Protestantizem
[250] Že prvi nastop Martina Lutra je našel odmev na Štajerskem
in Koroškem, ker so naše dežele bile v ozkem stiku z nemškimi;
mnogi plemiški sinovi so študirali na nemških visokih šolah, pa tudi
rokodelski pomočniki so prišli daleč po svetu ter se seznanili v tujini
z novim naukom. Iz početka so smatrali Lutrov nastop kot odpor
proti dejanskim neredom in zlorabam na cerkvenem polju. Za »novo
vero« so bila v naših deželah ugodna tla. […]
[251] Mnogi niti opazili niso, kako in kdaj so iz opozicije proti
vladajočim razmeram prišli v dogmatično opreko in k odpadu od
katoliške cerkve. Novi pokret je tako naglo napredoval, da je že leta
1528 [252] nadvojvoda Ferdinand smatral za potrebno, poslati v
svoje dedne dežele v sporazumu s solnograškim nadškofom in
ljubljanskim škofom Krištofom Rauberjem, upraviteljem sekovske
škofije, posebno komisijo, da preišče, v koliki meri je že nov nauk
zatrošen v njegovih deželah.
Komisija se je mudila le v večjih krajih in tjakaj so bile poklicane
župnije iz celega okoliša. […]
V Slovenjgradcu se je komisiji naznanilo, da se je telovske procesije
leta 1528 udeležilo samo kakih 70 oseb. Torej je že bila dana podlaga
luteranstvu. […]
* Objavljamo odlomke iz dveh poglavij v Kovačičevem prikazu zgodovine lavantin-
ske škofije (1929); številka med oglatima oklepajema pomeni stran v knjigi, na
kateri je besedilo, ki sledi. Več pojasnil v nadaljevanju, str. 260 sl. (Uredn.)
252
Franc Kova~i~
O OPORI[^IH REFORMACIJE
NA [TAJERSKEM*
Protestantizem
[250] Že prvi nastop Martina Lutra je našel odmev na Štajerskem
in Koroškem, ker so naše dežele bile v ozkem stiku z nemškimi;
mnogi plemiški sinovi so študirali na nemških visokih šolah, pa tudi
rokodelski pomočniki so prišli daleč po svetu ter se seznanili v tujini
z novim naukom. Iz početka so smatrali Lutrov nastop kot odpor
proti dejanskim neredom in zlorabam na cerkvenem polju. Za »novo
vero« so bila v naših deželah ugodna tla. […]
[251] Mnogi niti opazili niso, kako in kdaj so iz opozicije proti
vladajočim razmeram prišli v dogmatično opreko in k odpadu od
katoliške cerkve. Novi pokret je tako naglo napredoval, da je že leta
1528 [252] nadvojvoda Ferdinand smatral za potrebno, poslati v
svoje dedne dežele v sporazumu s solnograškim nadškofom in
ljubljanskim škofom Krištofom Rauberjem, upraviteljem sekovske
škofije, posebno komisijo, da preišče, v koliki meri je že nov nauk
zatrošen v njegovih deželah.
Komisija se je mudila le v večjih krajih in tjakaj so bile poklicane
župnije iz celega okoliša. […]
V Slovenjgradcu se je komisiji naznanilo, da se je telovske procesije
leta 1528 udeležilo samo kakih 70 oseb. Torej je že bila dana podlaga
luteranstvu. […]
* Objavljamo odlomke iz dveh poglavij v Kovačičevem prikazu zgodovine lavantin-
ske škofije (1929); številka med oglatima oklepajema pomeni stran v knjigi, na
kateri je besedilo, ki sledi. Več pojasnil v nadaljevanju, str. 260 sl. (Uredn.)
252