Page 256 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 256
BILO JE POVEDANO
kapelanov »oženil«; poročal ga je njegov stanovski tovariš pred
cerkvenimi vrati. Meščanstvo še takrat ni bilo okuženo v celoti. L.
1576 je na prvo adventno nedeljo organist v mestni cerkvi po pridigi
s šolarji zapel luteransko pesem »Aus tiefer Noth schrei ich zu Dir«,
na to so meščani zapustili cerkev, le nekaj kmetov je ostalo, ki pač
niso vedeli, kaj pesem pomeni.
Nekaj časa so imeli v mestu luterani svojo službo božjo, kar je pa
deželni vladar prepovedal in je že pred letom 1587 prenehala, na to
so se luterani zatekli v Herbersteinov grad v Betnavi, ki je postal
središče protestantov v Mariboru in na Dravskem polju, kjer je bilo
vse polno luteranske gospode.
Mariborskim meščanom je bilo prepovedano pod kaznijo 10 do
30 goldinarjev ali z izgonom, zahajati v Betnavo, pa nič ni pomagalo.
L. 1589 so že v mestnem svetu sedeli luterani, povsod se je kazalo
kljubovanje, pele so se luteranske pesmi in sramotili katoliški obredi.
V letih 1596–1599 je bil položaj za katoličane tako kritičen, da se
skoraj na ulico niso upali, zlasti katoliški duhovniki ne. L. 1596 so
protestantje sklenili, v Betnavi postaviti cerkev ter stanovanje za
predikanta in šolnika. Še malo, pa bi bil Maribor postal popolnoma
luteranski.
[256] Zagrizeno gnezdo luteranstva je bilo na vurberškem gradu.
Franc in Ambrozij Stubenberg, lastnika Vurberga, sta na vse načine
podpirala protestante. Katoliškega vikarja pri ondotni cerkvi so
luterani vrgli skozi okno, župnišče so razdejali in se polastili župnij-
skih dohodkov kakor tudi cerkve. Baltazar, sin Franca Stubenberga,
je napravil celo posebno ustanovo za vzdrževanje vurberškega pre-
dikanta. […] Stubenberg je tudi na Ptujski gori vrinil luteranskega
predikanta, ki je ostal tu do leta 1574; katoliška služba božja je bila
v tem času popolnoma odpravljena.
Najmočnejšo oporo je imel protestantizem v slovenskem delu
Štajerske med Muro in Dravo v Radgoni. L. 1528 je bilo v Radgoni 15
duhovnikov. Ugotovili so se že takrat početki luteranstva v tem
mestu. […]
[257] Dne 17. aprila 1584 so v Radgoni deželni stanovi nastavili
predikanta Hansa Gsellendiensta. Ta je januarja 1489 postal predi-
kant za Dravsko polje. […]
254
kapelanov »oženil«; poročal ga je njegov stanovski tovariš pred
cerkvenimi vrati. Meščanstvo še takrat ni bilo okuženo v celoti. L.
1576 je na prvo adventno nedeljo organist v mestni cerkvi po pridigi
s šolarji zapel luteransko pesem »Aus tiefer Noth schrei ich zu Dir«,
na to so meščani zapustili cerkev, le nekaj kmetov je ostalo, ki pač
niso vedeli, kaj pesem pomeni.
Nekaj časa so imeli v mestu luterani svojo službo božjo, kar je pa
deželni vladar prepovedal in je že pred letom 1587 prenehala, na to
so se luterani zatekli v Herbersteinov grad v Betnavi, ki je postal
središče protestantov v Mariboru in na Dravskem polju, kjer je bilo
vse polno luteranske gospode.
Mariborskim meščanom je bilo prepovedano pod kaznijo 10 do
30 goldinarjev ali z izgonom, zahajati v Betnavo, pa nič ni pomagalo.
L. 1589 so že v mestnem svetu sedeli luterani, povsod se je kazalo
kljubovanje, pele so se luteranske pesmi in sramotili katoliški obredi.
V letih 1596–1599 je bil položaj za katoličane tako kritičen, da se
skoraj na ulico niso upali, zlasti katoliški duhovniki ne. L. 1596 so
protestantje sklenili, v Betnavi postaviti cerkev ter stanovanje za
predikanta in šolnika. Še malo, pa bi bil Maribor postal popolnoma
luteranski.
[256] Zagrizeno gnezdo luteranstva je bilo na vurberškem gradu.
Franc in Ambrozij Stubenberg, lastnika Vurberga, sta na vse načine
podpirala protestante. Katoliškega vikarja pri ondotni cerkvi so
luterani vrgli skozi okno, župnišče so razdejali in se polastili župnij-
skih dohodkov kakor tudi cerkve. Baltazar, sin Franca Stubenberga,
je napravil celo posebno ustanovo za vzdrževanje vurberškega pre-
dikanta. […] Stubenberg je tudi na Ptujski gori vrinil luteranskega
predikanta, ki je ostal tu do leta 1574; katoliška služba božja je bila
v tem času popolnoma odpravljena.
Najmočnejšo oporo je imel protestantizem v slovenskem delu
Štajerske med Muro in Dravo v Radgoni. L. 1528 je bilo v Radgoni 15
duhovnikov. Ugotovili so se že takrat početki luteranstva v tem
mestu. […]
[257] Dne 17. aprila 1584 so v Radgoni deželni stanovi nastavili
predikanta Hansa Gsellendiensta. Ta je januarja 1489 postal predi-
kant za Dravsko polje. […]
254
