Page 255 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 255
FRANC KOVA^I^

Najbolj je bil takrat protestantizem razširjen v Šaleški dolini, kjer
je bilo vse polno gradov in gradičev višjih in nižjih plemičev, ki so
bili že skoraj vsi vdani luteranstvu. […]

[253] V Savinjski dolini je imelo luteranstvo svoje središče v žalski
župniji. […] L. 1575 je bil v Celju luteranski predikant Jurij Maček, l.
1580 so plemiči prosili še za enega predikanta, ki bi bil zmožen
slovenskega jezika. Ko so nadvojvodovi odloki pregnali predikanta
iz Celja, se je zatekel v Žalec. Luterani Savinjske doline so si hoteli
najprej v trgu samem postaviti bogomolnico, a ker je Žalec bil
deželnoknežji trg, jim je bilo to prepovedano in so morali že pričeto
delo ustaviti. Potem so se odločili, postaviti cerkev in stanovanje za
predikante na posestvu Erazma Tumbergerja v Golčah [Gočah] blizu
Žalca. Spomladi 1582 so začeli z delom. Stavbo je vodil italijanski
stavbenik Peter Anton Piegrato v Konjicah, po načrtu deželnega
stavbenika Franca Marbela.

Krog cerkve je bilo pravokotno obzidano pokopališče, na vseh štirih
oglih je stal četverokoten stolp, v enem od stolpov je bilo pripravljeno
stanovanje za drugega predikanta. V obče je bila to dokaj lepa stavba,
podobna srednjeveški trdnjavi in so jo tudi mislili rabiti v obrambne
namene v slučaju kakega napada. Okoliščni kmetje so namreč z
neprijaznim očesom gledali to luteransko utrdbo, ki ni bila namenjena
samo gospodi, temveč kmetskemu ljudstvu, katero so mislili polago-
ma z dobrim ali hudim poluteraniti. V tej cerkvi je bil pokopan celjski
predikant Maček († 1591) s svojo hčerko. Za njim je prišel Nemec Ivan
Weidinger, katerega so morali odstaviti radi razuzdanega življenja. Za
njim sta še službovala Ivan Pistor in Hrvat Ivan Doljanski. […]

[254] Iz Celja je šla komisija v Žički samostan, kjer je že leta 1527
prior Peter odpadel k luteranstvu. […]

V četrtek, dne 2. julija 1528 je prišla komisija v Maribor. […] Pri
mestni župni cerkvi je komisija ugotovila 11 nadarbin, a bilo je le
malo duhovnikov, ki bi maševali. Med meščani je komisija ugotovila
veliko versko mlačnost, le malo ljudi je zahajalo v cerkev, o luteran-
stvu samem še ni bilo v mestu kaj znano, pač pa je bilo oddanih in
sežganih več luteranskih knjig. […]

[255] Maribor je bil deželnoknežje mesto, vendar se je v poznejših
letih zatrosilo semkaj luteranstvo. Leta 1574 se je eden od mestnih

253
   250   251   252   253   254   255   256   257   258   259   260