Page 272 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 272
RAZGLEDI, VPOGLEDI
pred drugo vojno je bilo drugače, ko so mnogi razmišljali o konkretnih
poteh odprave bede in siromaštva, prihodnost je bila kot odprta
možnost za boljše življenje celo v smislu zgodovinskega napredka.
Da so možnosti za temeljito spremembo, ki lahko pelje v socialno
pravičnost, so Grmiča v času, ko je odraščal in študiral, prepričali že
nekateri nazori njegovega profesorja Stanka Cajnkarja, duhovnika,
univerzitetnega profesorja, legendarnega partizana, prvega dekana
Teološke fakultete v Ljubljani po drugi vojni. Grmič ga je štel za
predhodnika teologije osvoboditve in ga imenoval celo za teologa
osvobodilnega boja, tako kot je menil, da je prvi ideolog tega boja
Edvard Kocbek.25 V tem je bil med drugim razlog, da je zadnja leta
svojega življenja zelo pogosto obiskoval partizanske mitinge in
tamkajšnjim udeležencem posredoval vso svojo podporo in popolno
solidarnost moralni plati odločitve za narodnoosvobodilni boj, ki je
vključeval tudi širše in dolgoročne družbene in socialne spremembe.
Vekoslav Grmič je bil tudi dolgo glavni in odgovorni urednik
revije Znamenje, revije za teološka, družbena in kulturna vprašanja.
Z nami, svojimi sodelavci, je med prvimi v Sloveniji pisal članke in
študije o nazorih Hansa Künga. Prav tako smo izdajali Küngova dela
v slovenščini, skupaj z revijo 2000, in še danes aktivno sodelujemo z
mednarodno teološko revijo Concilium, ki s svojimi stališči in obja-
vami zelo vpliva na izbiro nekaterih naših tem v Znamenju. Vsekakor
je naša teoretska stalnica obsežen opus Hansa Künga, in to želimo
nadaljevati še v prihodnje. Tokratno mariborsko predavanje ni bilo
najbolj posrečena priložnost za poglobitev sodelovanja s teologom
in filozofom Küngom, ker sodelavci revije Znamenje in Društva 2000
nekako nismo bili dobrodošli glede na celoten kontekst dogajanja v
okviru simpozija. Stališča predavanja pa so nas vsekakor prijetno
nagovorila, predvsem zaradi Küngove načelne in vztrajne zavezanosti
in predanosti prepričanju, da z nobeno politizacijo ni možno sveta
spremeniti na boljše, z etizacijo pa bi morda šlo, in to najprej že v
smislu ohranjanja svetovnega miru, ki ga ne bo brez miru med
svetovnimi religijami. Küng je namreč tudi zelo dober poznavalec
svetovnih religij, pa nikakor ne samo monoteističnih.
25 Vekoslav Grmič: Moja misel, Unigraf, Ljubljana 1995, str. 117.
270
pred drugo vojno je bilo drugače, ko so mnogi razmišljali o konkretnih
poteh odprave bede in siromaštva, prihodnost je bila kot odprta
možnost za boljše življenje celo v smislu zgodovinskega napredka.
Da so možnosti za temeljito spremembo, ki lahko pelje v socialno
pravičnost, so Grmiča v času, ko je odraščal in študiral, prepričali že
nekateri nazori njegovega profesorja Stanka Cajnkarja, duhovnika,
univerzitetnega profesorja, legendarnega partizana, prvega dekana
Teološke fakultete v Ljubljani po drugi vojni. Grmič ga je štel za
predhodnika teologije osvoboditve in ga imenoval celo za teologa
osvobodilnega boja, tako kot je menil, da je prvi ideolog tega boja
Edvard Kocbek.25 V tem je bil med drugim razlog, da je zadnja leta
svojega življenja zelo pogosto obiskoval partizanske mitinge in
tamkajšnjim udeležencem posredoval vso svojo podporo in popolno
solidarnost moralni plati odločitve za narodnoosvobodilni boj, ki je
vključeval tudi širše in dolgoročne družbene in socialne spremembe.
Vekoslav Grmič je bil tudi dolgo glavni in odgovorni urednik
revije Znamenje, revije za teološka, družbena in kulturna vprašanja.
Z nami, svojimi sodelavci, je med prvimi v Sloveniji pisal članke in
študije o nazorih Hansa Künga. Prav tako smo izdajali Küngova dela
v slovenščini, skupaj z revijo 2000, in še danes aktivno sodelujemo z
mednarodno teološko revijo Concilium, ki s svojimi stališči in obja-
vami zelo vpliva na izbiro nekaterih naših tem v Znamenju. Vsekakor
je naša teoretska stalnica obsežen opus Hansa Künga, in to želimo
nadaljevati še v prihodnje. Tokratno mariborsko predavanje ni bilo
najbolj posrečena priložnost za poglobitev sodelovanja s teologom
in filozofom Küngom, ker sodelavci revije Znamenje in Društva 2000
nekako nismo bili dobrodošli glede na celoten kontekst dogajanja v
okviru simpozija. Stališča predavanja pa so nas vsekakor prijetno
nagovorila, predvsem zaradi Küngove načelne in vztrajne zavezanosti
in predanosti prepričanju, da z nobeno politizacijo ni možno sveta
spremeniti na boljše, z etizacijo pa bi morda šlo, in to najprej že v
smislu ohranjanja svetovnega miru, ki ga ne bo brez miru med
svetovnimi religijami. Küng je namreč tudi zelo dober poznavalec
svetovnih religij, pa nikakor ne samo monoteističnih.
25 Vekoslav Grmič: Moja misel, Unigraf, Ljubljana 1995, str. 117.
270
