Page 279 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 279
CVETKA HED@ET TÓTH
neča s svojim pozitivnim opisom profila Bertranda Russla in našteje
tri glavne vrednote, ki so oblikovale njegovo sicer nereligiozno držo:
težnjo po ljubezni, prizadevanje po spoznavanju ter sočutje do
trpljenja ljudi. Vse to ga je tudi usmerjalo v njegovem življenju, ki
naj bi bilo prežeto s solidarnostjo, ne s konkurenco, z mirom,
nikakor z vojno.
Upirati se zlu ne opravičuje nasilja, je eno od temeljnih sporočil
Küngovega Creda; tukaj je tudi eden najbolj prepričljivih zapisov o
tem, kako spreminjati svet, vendar tako, da za seboj ne puščamo
trupel. Nasilje ima predvsem to prihodnost, da »kdor prime za meč,
bo z mečem pokončan«,45 poudarja Küng. Priznava tudi, da je v ne-
kem zelo določenem pomenu Jezus »bil revolucionar, katerega zahteve
so bile v osnovi radikalnejše od zahtev političnih revolucionarjev in
so presegale alternative etabliranemu redu in socialnopolitično
revolucijo. Če ga pravilno razumemo, je bil Jezus v svoji praktični
dobroti revolucionarnejši od revolucionarjev: Namesto poškodovati in
raniti, zdraviti in tolažiti! Namesto vračanja udarcev brezpogojno
odpuščanje! Namesto uporabe nasilja pripravljenost na trpljenje!
Namesto besed sovraštva in maščevanja blagor miroljubnim! Name-
sto uničenja sovražnikov ljubezen do njih!«46
Še enkrat vprašanje: Kaj so po Küngu dobri razlogi za verovanje
kot akt razumnega zaupanja? Küng s pomočjo Avguština razlaga
pomen prabesede credo, saj verovati vključuje hkrati še verovati nekaj,
verovati nekomu pa tudi verovati v nekoga. Kakor je bila nekoč zatirana
spolnost, tako je danes religioznost, in zdaj pove Küng, da pri
verovanju ne gre toliko za Sveto pismo sámo, »to povem proti prote-
stantskemu biblicizmu«,47 ampak za to, kar Sveto pismo izpričuje.
Pri verovanju prav tako ne gre za vero v tradicijo, »to povem proti
vzhodnopravoslavnemu tradicionalizmu«,48 temveč za to, kar tradi-
cija posreduje. Čeprav je katoličan, ki je na to ponosen, kritično očita
rimskokatoliškemu avtoritarizmu, da verovati ne pomeni verovati v
Cerkev; samo za verovanje v to gre kar Cerkev oznanja. Kot načelo
45 Prav tam, str. 93.
46 Prav tam.
47 Prav tam, str. 21.
48 Prav tam.
277
neča s svojim pozitivnim opisom profila Bertranda Russla in našteje
tri glavne vrednote, ki so oblikovale njegovo sicer nereligiozno držo:
težnjo po ljubezni, prizadevanje po spoznavanju ter sočutje do
trpljenja ljudi. Vse to ga je tudi usmerjalo v njegovem življenju, ki
naj bi bilo prežeto s solidarnostjo, ne s konkurenco, z mirom,
nikakor z vojno.
Upirati se zlu ne opravičuje nasilja, je eno od temeljnih sporočil
Küngovega Creda; tukaj je tudi eden najbolj prepričljivih zapisov o
tem, kako spreminjati svet, vendar tako, da za seboj ne puščamo
trupel. Nasilje ima predvsem to prihodnost, da »kdor prime za meč,
bo z mečem pokončan«,45 poudarja Küng. Priznava tudi, da je v ne-
kem zelo določenem pomenu Jezus »bil revolucionar, katerega zahteve
so bile v osnovi radikalnejše od zahtev političnih revolucionarjev in
so presegale alternative etabliranemu redu in socialnopolitično
revolucijo. Če ga pravilno razumemo, je bil Jezus v svoji praktični
dobroti revolucionarnejši od revolucionarjev: Namesto poškodovati in
raniti, zdraviti in tolažiti! Namesto vračanja udarcev brezpogojno
odpuščanje! Namesto uporabe nasilja pripravljenost na trpljenje!
Namesto besed sovraštva in maščevanja blagor miroljubnim! Name-
sto uničenja sovražnikov ljubezen do njih!«46
Še enkrat vprašanje: Kaj so po Küngu dobri razlogi za verovanje
kot akt razumnega zaupanja? Küng s pomočjo Avguština razlaga
pomen prabesede credo, saj verovati vključuje hkrati še verovati nekaj,
verovati nekomu pa tudi verovati v nekoga. Kakor je bila nekoč zatirana
spolnost, tako je danes religioznost, in zdaj pove Küng, da pri
verovanju ne gre toliko za Sveto pismo sámo, »to povem proti prote-
stantskemu biblicizmu«,47 ampak za to, kar Sveto pismo izpričuje.
Pri verovanju prav tako ne gre za vero v tradicijo, »to povem proti
vzhodnopravoslavnemu tradicionalizmu«,48 temveč za to, kar tradi-
cija posreduje. Čeprav je katoličan, ki je na to ponosen, kritično očita
rimskokatoliškemu avtoritarizmu, da verovati ne pomeni verovati v
Cerkev; samo za verovanje v to gre kar Cerkev oznanja. Kot načelo
45 Prav tam, str. 93.
46 Prav tam.
47 Prav tam, str. 21.
48 Prav tam.
277
