Page 293 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 293
MIHAEL GLAVAN
vendarle bil najbolj razgledan človek in tudi tisti človek, ki je bil
najgloblje zakoreninjen v slovensko zemljo.« (Jože Javoršek: Kako je
mogoče?, 1969)
Razsežnosti Trubarjevega ustvarjanja imajo svojo širino, globino
in višino; zgostimo jih lahko v nekaj poglavitnih točk: vera in
cerkvena reforma, materni jezik in slovenska knjiga, etični prerod
(vsaj na Balkanu še) srednjeveškega človeka, razumevanje in pojmo-
vanje etnične in ozemeljske skupnosti Slovencev.
Vera: duhovno romanje od katolištva teocentrizma prek humani-
stičnega reformatorstva, empiričnega izkustva, iskanja v teološki
znanosti v Evropi (Švica) do luteranskega bavarskega in württem-
berškega reda. Sledovi so izpričani doma (Ljubljana, Cerkovna ord-
ninga) in na Nemškem (Kempten, cerkveni red).
Etični prerod: od srednjeveškega univerzalizma do osvobojene in
odgovorne osebnosti (družina, zakon, poštenje, odnos do gosposke,
do blišča cerkve, naivne pobožnosti, etične podobe drugih verstev,
npr. islama, itd.)
Slovenski jezik in knjiga: konsistuiranje knjižnega jezika je epo-
halni dogodek narodne zgodovine, vprašanje njegovih temeljev, tj.
njegove jezikovne substance (glasov, besed, oblik v pisnem sestavu
in načel njegove urejenosti), zato ni le jezikovno, ampak eminentno
narodno, skupnostno vprašanje. Zgodovina teorij, tj. vprašanj in
odgovorov o podobi in delovanja jezika, se začenja z obdobjem na-
stanka knjižnega jezika in z njegovim poglavitnim tvorcem, Primo-
žem Trubarjem.
Zaradi Trubarja in njegovih je eden naših največjih pesnikov,
bojevnik za našo etnično samostojnost in tudi pomemben premiš-
ljevalec o krščanstvu sredi 20. stoletja lahko zapisal takole:
»Beseda je za človeka začetek bivanja, utemeljevanje njegovega
jaza v družbenem in moralnem redu. […] Afirmacija individualnosti
se začne šele z zavzemanjem odnosov, ko začne z besedo oživljati
samega sebe in pozivati bližnjika. Človekovo bitje je naravnano v
udeleževanje resničnosti. Sleherna beseda je magični ključ, ki odpira
vrata v neznani svet okolja in zgodovine. Razvija vedno novi način
bivanja in pojmovanja resničnosti. […] Ni nobenega drugega popol-
nejšega pristopa k resničnosti, kakor je imenovanje sveta z materin-
291
vendarle bil najbolj razgledan človek in tudi tisti človek, ki je bil
najgloblje zakoreninjen v slovensko zemljo.« (Jože Javoršek: Kako je
mogoče?, 1969)
Razsežnosti Trubarjevega ustvarjanja imajo svojo širino, globino
in višino; zgostimo jih lahko v nekaj poglavitnih točk: vera in
cerkvena reforma, materni jezik in slovenska knjiga, etični prerod
(vsaj na Balkanu še) srednjeveškega človeka, razumevanje in pojmo-
vanje etnične in ozemeljske skupnosti Slovencev.
Vera: duhovno romanje od katolištva teocentrizma prek humani-
stičnega reformatorstva, empiričnega izkustva, iskanja v teološki
znanosti v Evropi (Švica) do luteranskega bavarskega in württem-
berškega reda. Sledovi so izpričani doma (Ljubljana, Cerkovna ord-
ninga) in na Nemškem (Kempten, cerkveni red).
Etični prerod: od srednjeveškega univerzalizma do osvobojene in
odgovorne osebnosti (družina, zakon, poštenje, odnos do gosposke,
do blišča cerkve, naivne pobožnosti, etične podobe drugih verstev,
npr. islama, itd.)
Slovenski jezik in knjiga: konsistuiranje knjižnega jezika je epo-
halni dogodek narodne zgodovine, vprašanje njegovih temeljev, tj.
njegove jezikovne substance (glasov, besed, oblik v pisnem sestavu
in načel njegove urejenosti), zato ni le jezikovno, ampak eminentno
narodno, skupnostno vprašanje. Zgodovina teorij, tj. vprašanj in
odgovorov o podobi in delovanja jezika, se začenja z obdobjem na-
stanka knjižnega jezika in z njegovim poglavitnim tvorcem, Primo-
žem Trubarjem.
Zaradi Trubarja in njegovih je eden naših največjih pesnikov,
bojevnik za našo etnično samostojnost in tudi pomemben premiš-
ljevalec o krščanstvu sredi 20. stoletja lahko zapisal takole:
»Beseda je za človeka začetek bivanja, utemeljevanje njegovega
jaza v družbenem in moralnem redu. […] Afirmacija individualnosti
se začne šele z zavzemanjem odnosov, ko začne z besedo oživljati
samega sebe in pozivati bližnjika. Človekovo bitje je naravnano v
udeleževanje resničnosti. Sleherna beseda je magični ključ, ki odpira
vrata v neznani svet okolja in zgodovine. Razvija vedno novi način
bivanja in pojmovanja resničnosti. […] Ni nobenega drugega popol-
nejšega pristopa k resničnosti, kakor je imenovanje sveta z materin-
291
