Page 295 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 295
MIHAEL GLAVAN
zasnova jasno kaže, da gre za željo po celoviti predstavitvi Trubar-
jevega dela in njegovega pomena za obe njegovi deželi, nemško in
slovensko, pa tudi za širšo evropsko kulturo. Znotraj vsebinskih celot
se nam pokaže, da se razprave, študije in bolj dokumentarni deleži
ukvarjajo z vsemi bistvenimi področji Trubarjevega dela: teološkim,
verskim pastoralnim, cerkvenim organizacijskem, prevajalskim,
pisateljskim, šolskim in še katerim, čeprav ne vselej enako poglob-
ljeno.
Zelo zanimiv je prvi vsebinski sklop, ki prinaša znanstvenokri-
tično objavo posmrtnega poslovilnega govora, ki ga je imel zname-
niti teolog Jakob Andreae. Obdelava bo nedvomno dragocena za
nadaljnjo strokovno rabo. Posrečeno jo dopolnjuje Brendlejev oris
razmer v razpadajočem derendingenskem župnišču in predstavitev
Trubarjeve podjetnosti pri ureditvi cerkve, župnišča in družinskega
posestva z vinogradom.
Drugi sklop je posvečen novim ugotovitvam iz Trubarjeve bio-
grafije (Boris Golec), predvsem pa njegovi teološki misli in praksi
(Rolf-Dieter Kluge, Ulrich Köpf) ter organizacijski in pravni ureditvi
slovenske reformirane cerkve (Lilijana Žnidaršič Golec). Ta del nam
je tudi najbolj znan že iz dosedanjih objav navedenih avtorjev (npr.
Köpf v Stati inu obstati, 2010).
V tretjem sklopu, ki govori o Trubarjevem prevajalskem in pisa-
teljskem delu, imamo pregled nad njegovimi objavami, pa tudi
strokovno osvetlitev njegove prevajalske prakse, posebej zanimiv pa
je prispevek o tiskarju in knjigotržcu Janžu Mandelcu.
Četrti sklop prinaša razprave, ki obdelujejo Trubarjevo razširjeno
delovanje, povezano s hrvaško reformacijo, Koprčanom Petrom
Pavlom Vergerijem, humanističnim delom rojaka Tifferna, druž-
benim, političnim in kulturnim utripom Tübingena, s tedanjimi
verskimi dostojanstveniki, znanstveniki, umetniki, obrtniki, pleme-
nitaši idr. Tu je za povprečnega poznavalca reformacije in Trubarja
veliko vznemirljivega in zanimivega gradiva.
Zgodovinsko analitično poglobljen in znanstveno natančen je
zlasti peti razdelek, ki prinaša zgodovinske razprave o habsburški
monarhiji in njenih notranjeavstrijskih deželah (Schindling, Pört-
ner), širitvi reformacije na Madžarsko in v Prekmurje (M. Hein), pa
293
zasnova jasno kaže, da gre za željo po celoviti predstavitvi Trubar-
jevega dela in njegovega pomena za obe njegovi deželi, nemško in
slovensko, pa tudi za širšo evropsko kulturo. Znotraj vsebinskih celot
se nam pokaže, da se razprave, študije in bolj dokumentarni deleži
ukvarjajo z vsemi bistvenimi področji Trubarjevega dela: teološkim,
verskim pastoralnim, cerkvenim organizacijskem, prevajalskim,
pisateljskim, šolskim in še katerim, čeprav ne vselej enako poglob-
ljeno.
Zelo zanimiv je prvi vsebinski sklop, ki prinaša znanstvenokri-
tično objavo posmrtnega poslovilnega govora, ki ga je imel zname-
niti teolog Jakob Andreae. Obdelava bo nedvomno dragocena za
nadaljnjo strokovno rabo. Posrečeno jo dopolnjuje Brendlejev oris
razmer v razpadajočem derendingenskem župnišču in predstavitev
Trubarjeve podjetnosti pri ureditvi cerkve, župnišča in družinskega
posestva z vinogradom.
Drugi sklop je posvečen novim ugotovitvam iz Trubarjeve bio-
grafije (Boris Golec), predvsem pa njegovi teološki misli in praksi
(Rolf-Dieter Kluge, Ulrich Köpf) ter organizacijski in pravni ureditvi
slovenske reformirane cerkve (Lilijana Žnidaršič Golec). Ta del nam
je tudi najbolj znan že iz dosedanjih objav navedenih avtorjev (npr.
Köpf v Stati inu obstati, 2010).
V tretjem sklopu, ki govori o Trubarjevem prevajalskem in pisa-
teljskem delu, imamo pregled nad njegovimi objavami, pa tudi
strokovno osvetlitev njegove prevajalske prakse, posebej zanimiv pa
je prispevek o tiskarju in knjigotržcu Janžu Mandelcu.
Četrti sklop prinaša razprave, ki obdelujejo Trubarjevo razširjeno
delovanje, povezano s hrvaško reformacijo, Koprčanom Petrom
Pavlom Vergerijem, humanističnim delom rojaka Tifferna, druž-
benim, političnim in kulturnim utripom Tübingena, s tedanjimi
verskimi dostojanstveniki, znanstveniki, umetniki, obrtniki, pleme-
nitaši idr. Tu je za povprečnega poznavalca reformacije in Trubarja
veliko vznemirljivega in zanimivega gradiva.
Zgodovinsko analitično poglobljen in znanstveno natančen je
zlasti peti razdelek, ki prinaša zgodovinske razprave o habsburški
monarhiji in njenih notranjeavstrijskih deželah (Schindling, Pört-
ner), širitvi reformacije na Madžarsko in v Prekmurje (M. Hein), pa
293
