Page 360 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 360
PORTRETI
razlogi ne terjali »prestavitve« njegovega prevoda zimskega dela
Postile Johann(es)a Spangenberga v Trubarjev »pravopis« (nepo-
sredno pred drugim natisom 1578).24 To delo je bilo v slovenski
protestantski srenji po uveljavitvi zbornika Concordia (1580) celo
zamolčano.25 V kritiki, ki jo je Krelj namenil »gospod Truberjovi
kranščini«, gre videti samo prikrivanje intelektualnega nestrinjanja
s sporočili očeta slovenske književnosti. Prva »črkarska pravda« na
naših tleh (1566–1567) je bila le dimna zavesa za prikrivanje hudih
mnenjskih razhajanj med samimi protestanti v Ljubljani, ki pa so
zaradi določil Augsburškega verskega miru, zadevajočega zgolj ka-
tolike in (tedaj prevladujoče filipistične) luterance, morala osta-
jati prikrita mrkogledim očem in tenkoslušnim ušesom deželnega
kneza. Slednji bi pač lahko ukrepal s kar napočeznim izganjanjem
zagovornikov reformacijskih stališč, če bi izvedel, da se prerekajo o
pojmovanju svojih idejnih temeljev. Dejansko (socio)lingvistično
stanje, ki ga je Breda Pogorelec v polni meri izrazila, je torej tako:
Kljub vsem razlikam med Trubarjevim in Kreljevim načinom pisanja
je njun knjižni jezik slej ko prej eden. V Vipavi rojeni flacijanec je
oblikoval le osebnejšo varianto izraza, ki so ga uporabljali tudi drugi
evangeličani našega 16. stoletja.26
24 Spangenbergovo delo bi utegnilo sprožati nelagodje med večino slovenskih –
sprva proti filipizmu in nato proti doktrini zbornika Concordia nagibajočih se
– protestantov zato, ker je bil avtorjev sin Cyriacus bojevit f lacijanec. Kot tak
je poskrbel, da je njegov (in očetov) priimek postal nekak simbol. Kreljeve
zveze z njim so izpričane že leta 1562, ko je v Eislebnu izdal Christlich bedencken,
ob mid wie fern ein iglicher christ, die rotten und secten, auch allerley offentliche
irthumen und religionsstreitte, beide von rechts wegen, mid auch mit der that, zu rich-
ten, end zu anathematiziren, schuldig sey […] [.] Sampt einer vorrede m. Cyriaci
Spangenberg.
25 Andrej Savinec tako 1595 poudarja, da »mi ubozi Krajnci inu Slovenci obene
obilne inu popolnome postile ali izlage čez te nedelske inu druge prazniške
evangelije nejsmo imejli, samuč to samo [!] edino [!] kratko, ali vsaj dobro
izlago tiga časti vrejdniga inu v Bugi vučeniga […] gospuda Primoža Truberja
rajnciga[.]« Značilno se zdi, da zamolčevanje Spangenberg-Kreljevega dela,
ki je bilo vdrugič natisnjeno pri Janžu Mandelcu v Ljubljani, ni nastopilo z
začasno prevlado filipizma v cerkvi slovenskega jezika, ampak z uveljavitvijo
zbornika Concordia.
26 Prim. B. Pogorelec, n. d., 230, 231.
358
razlogi ne terjali »prestavitve« njegovega prevoda zimskega dela
Postile Johann(es)a Spangenberga v Trubarjev »pravopis« (nepo-
sredno pred drugim natisom 1578).24 To delo je bilo v slovenski
protestantski srenji po uveljavitvi zbornika Concordia (1580) celo
zamolčano.25 V kritiki, ki jo je Krelj namenil »gospod Truberjovi
kranščini«, gre videti samo prikrivanje intelektualnega nestrinjanja
s sporočili očeta slovenske književnosti. Prva »črkarska pravda« na
naših tleh (1566–1567) je bila le dimna zavesa za prikrivanje hudih
mnenjskih razhajanj med samimi protestanti v Ljubljani, ki pa so
zaradi določil Augsburškega verskega miru, zadevajočega zgolj ka-
tolike in (tedaj prevladujoče filipistične) luterance, morala osta-
jati prikrita mrkogledim očem in tenkoslušnim ušesom deželnega
kneza. Slednji bi pač lahko ukrepal s kar napočeznim izganjanjem
zagovornikov reformacijskih stališč, če bi izvedel, da se prerekajo o
pojmovanju svojih idejnih temeljev. Dejansko (socio)lingvistično
stanje, ki ga je Breda Pogorelec v polni meri izrazila, je torej tako:
Kljub vsem razlikam med Trubarjevim in Kreljevim načinom pisanja
je njun knjižni jezik slej ko prej eden. V Vipavi rojeni flacijanec je
oblikoval le osebnejšo varianto izraza, ki so ga uporabljali tudi drugi
evangeličani našega 16. stoletja.26
24 Spangenbergovo delo bi utegnilo sprožati nelagodje med večino slovenskih –
sprva proti filipizmu in nato proti doktrini zbornika Concordia nagibajočih se
– protestantov zato, ker je bil avtorjev sin Cyriacus bojevit f lacijanec. Kot tak
je poskrbel, da je njegov (in očetov) priimek postal nekak simbol. Kreljeve
zveze z njim so izpričane že leta 1562, ko je v Eislebnu izdal Christlich bedencken,
ob mid wie fern ein iglicher christ, die rotten und secten, auch allerley offentliche
irthumen und religionsstreitte, beide von rechts wegen, mid auch mit der that, zu rich-
ten, end zu anathematiziren, schuldig sey […] [.] Sampt einer vorrede m. Cyriaci
Spangenberg.
25 Andrej Savinec tako 1595 poudarja, da »mi ubozi Krajnci inu Slovenci obene
obilne inu popolnome postile ali izlage čez te nedelske inu druge prazniške
evangelije nejsmo imejli, samuč to samo [!] edino [!] kratko, ali vsaj dobro
izlago tiga časti vrejdniga inu v Bugi vučeniga […] gospuda Primoža Truberja
rajnciga[.]« Značilno se zdi, da zamolčevanje Spangenberg-Kreljevega dela,
ki je bilo vdrugič natisnjeno pri Janžu Mandelcu v Ljubljani, ni nastopilo z
začasno prevlado filipizma v cerkvi slovenskega jezika, ampak z uveljavitvijo
zbornika Concordia.
26 Prim. B. Pogorelec, n. d., 230, 231.
358
