Page 58 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 58
RAZPRAVE, [TUDIJE
vzpostavljeni kot manjšina – bili so sicer posebna družbena skupina,
toda zanje ni bilo nobene posebne pravno predpisane ureditve in pri
njenem razmejevanju so bili lahko pomembnejši kot jezik drugi
dejavniki.10 Obstajali so kot del prebivalstva, toda ne eksplicitno kot
manjšina – to so postali šele s Temeljnim državnim zakonom iz 1867 in
njegovimi opredelitvami manjšine.
Revolucija 184811 je bila vsaj potencialno prelomnica za obe
skupini prebivalstva. Evangeličani so imeli pred očmi pravno enako-
pravnost, mlado slovensko narodno gibanje pa je lahko prvič pred-
stavilo seznam svojih zahtev (še v procesu oblikovanja). Pri tem pa
so oboji zadeli na problematiko, ki je še dolga desetletja imela
pomembno vlogo: vprašanje zvestobe do monarhije oziroma države.
Protestantske zahteve so bile usmerjene k formalni enakoprav-
nosti;12 to je sicer postavilo pod vprašaj dominantni položaj Rim-
skokatoliške cerkve in pomenilo kritiko političnih in ideoloških
temeljev monarhije, sama struktura ali celo obstoj monarhije pa pri
tem nista bila sporna. Zahteve slovenskega narodnega gibanja pa so
s koncepcijo Zedinjene Slovenije šle prav v to smer.13 Uresničenje tega
10 V tej zvezi velja opozoriti, da je na mnogih področjih prav v zgodnjem 19. stoletju
obstajalo sodelovanje pri skupnih projektih, kar bi bilo lahko znak, da družbena
diferenciacija še ni potekala prvenstveno po jezikovnih mejah. Vzorčen primer
je časopis Carinthia , ustanovljen 1811, v katerem so v prvih letih objavljali tudi
prominentni predstavniki slovensko govorečega prebivalstva (prim. Baum, Urban
Jarnik, 66-68).
11 O revoluciji 1848 na Koroškem glej v splošnem Wadl Wilhelm, Kärnten 1848,
Revolution-Demokratie-Bauernbefreiung, v: Car.I 188 (1998), 547-561; Wadl
Wilhelm, Die demokratische Bewegung in Kärnten im Jahre 1848, v: Car.I 174
(1984), 375-412.
12 O zahtevah in dejavnostih evangeličanov ob letu 1848, posebej na Koroškem:
Gottas Fridrich, Die Geschichte des Protestantismus in der Habsburger-
monarchie, v: Wandruszka Adam/Urbanitsch Peter (ur.), Die Habsburger
monarchie 1848-1918, zv. IV: Die Konfessionen, Wien 1985, 489-594, tu 544-
551; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 285-288, Sakrausky,
St Ruprecht, 194-198.
13 O slovenskem narodnem programu 1848 npr. Stane Granda, Koroški Slovenci
v letu 1848/1849, v: Moritsch Andreas (ur.) Bahovec Tina, Pomlad narodov/
Volkerfrühling, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1999, 157-217; Pleterski Janko, Die
Slowenen, v: Die Habsburgermonarchie 1848-1918, uredila Adam Wandruszka
in Peter Urbanitsch, zv. III, 2. del, Wien 1980, 801-838, tu 801-805; Pleterski,
56
vzpostavljeni kot manjšina – bili so sicer posebna družbena skupina,
toda zanje ni bilo nobene posebne pravno predpisane ureditve in pri
njenem razmejevanju so bili lahko pomembnejši kot jezik drugi
dejavniki.10 Obstajali so kot del prebivalstva, toda ne eksplicitno kot
manjšina – to so postali šele s Temeljnim državnim zakonom iz 1867 in
njegovimi opredelitvami manjšine.
Revolucija 184811 je bila vsaj potencialno prelomnica za obe
skupini prebivalstva. Evangeličani so imeli pred očmi pravno enako-
pravnost, mlado slovensko narodno gibanje pa je lahko prvič pred-
stavilo seznam svojih zahtev (še v procesu oblikovanja). Pri tem pa
so oboji zadeli na problematiko, ki je še dolga desetletja imela
pomembno vlogo: vprašanje zvestobe do monarhije oziroma države.
Protestantske zahteve so bile usmerjene k formalni enakoprav-
nosti;12 to je sicer postavilo pod vprašaj dominantni položaj Rim-
skokatoliške cerkve in pomenilo kritiko političnih in ideoloških
temeljev monarhije, sama struktura ali celo obstoj monarhije pa pri
tem nista bila sporna. Zahteve slovenskega narodnega gibanja pa so
s koncepcijo Zedinjene Slovenije šle prav v to smer.13 Uresničenje tega
10 V tej zvezi velja opozoriti, da je na mnogih področjih prav v zgodnjem 19. stoletju
obstajalo sodelovanje pri skupnih projektih, kar bi bilo lahko znak, da družbena
diferenciacija še ni potekala prvenstveno po jezikovnih mejah. Vzorčen primer
je časopis Carinthia , ustanovljen 1811, v katerem so v prvih letih objavljali tudi
prominentni predstavniki slovensko govorečega prebivalstva (prim. Baum, Urban
Jarnik, 66-68).
11 O revoluciji 1848 na Koroškem glej v splošnem Wadl Wilhelm, Kärnten 1848,
Revolution-Demokratie-Bauernbefreiung, v: Car.I 188 (1998), 547-561; Wadl
Wilhelm, Die demokratische Bewegung in Kärnten im Jahre 1848, v: Car.I 174
(1984), 375-412.
12 O zahtevah in dejavnostih evangeličanov ob letu 1848, posebej na Koroškem:
Gottas Fridrich, Die Geschichte des Protestantismus in der Habsburger-
monarchie, v: Wandruszka Adam/Urbanitsch Peter (ur.), Die Habsburger
monarchie 1848-1918, zv. IV: Die Konfessionen, Wien 1985, 489-594, tu 544-
551; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 285-288, Sakrausky,
St Ruprecht, 194-198.
13 O slovenskem narodnem programu 1848 npr. Stane Granda, Koroški Slovenci
v letu 1848/1849, v: Moritsch Andreas (ur.) Bahovec Tina, Pomlad narodov/
Volkerfrühling, Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1999, 157-217; Pleterski Janko, Die
Slowenen, v: Die Habsburgermonarchie 1848-1918, uredila Adam Wandruszka
in Peter Urbanitsch, zv. III, 2. del, Wien 1980, 801-838, tu 801-805; Pleterski,
56
