Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 61
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
verskih skupnosti in je pomembno prispevalo k evangeličanski
identiteti in samozavesti. V dveh letih je bila zdaj ta hrbtenica skoraj
povsem odstranjena18 – pri čemer bi bilo brez dvoma preveč poeno-
stavljeno, če bi skupnostim očitali preveč lahkomiselno in naivno
predajo »dediščine očetov«. Materialni pritisk pri vzdrževanju šol je
bil velikanski: kako težko je bilo v takih razmerah ohranjati šole,
kaže na primer Waiern, kjer so se zaradi finančnih težav morali
ubadati s stalnim menjavanjem učiteljev.19
Drugo področje, kjer so liberalni zakoni iz 60. let pomenili
prelom, so bila društva in zveze. Prelom je bil zares vsedružben, saj
se je društveno življenje uveljavilo na številnih družbenih področjih,
bilo pa je tudi bistvena vez za protestante in Slovence. Za evan-
geličane20 je bil pomemben predvsem Gustav-Adolf-Verein (Društvo
Gustav Adolf), ki je že zgodaj dobil podružnico na Koroškem in je
odločilno prispeval h graditvi evangeličanske skupnosti. Še daleč v
20. stoletju in tudi sedaj so mnogi projekti uresničljivi le iz tega
finančnega vira. Poleg njega so bila še druga društva, recimo Evange-
lischer Bund (Evangeličanska zveza) in lokalna združenja, kot društva
za izgradnjo cerkva, pevska društva itd., ki so bila namenjena pred-
vsem notranjemu oblikovanju skupnosti. Prav tako so nastala šte-
vilna društva in združenja med Slovenci (nedvomno še bolj številna
in raznovrstna kot med protestanti).21 Postala so bistveno sredstvo
v čedalje bolj konfliktih razmerah, ki jih je prinašal vedno močnejši
proces nacionalne diferenciacije (prav tako kot na nemškonacionalni
strani).
18 O tem prispevek avtorja v zborniku ob koroški deželni razstavi v Fresachu 2011,
ki ga je uredil Wilhelm Wadl (Glaubwürdig bleiben. 500 Jahre protestantisches
Abenteuer, Klagenfurt 2011, 411-432); Reingrabner Gustav, Beiträge zur inneren
Geschichte des österreichisches Protestantismus im späteren 19. Jahrhundert,
v: JGPrÖ 121 (2005), 205-284, tu 230-241; Hanisch-Wolfram Alexander,
Die evangelische Gemeindeschule zu Waiern 1853–1931, v: Car. I 199 (2009),
477-506, tu 482-486.
19 Hanisch-Wolfram, Gemeindeschule, 486-491.
20 Drobesch Werner, pripevek v: Glaubwürdig bleiben, 381, 396.
21 Drobesch Werner, Das slowenische Vereinswesen in Klagenfurt 1848–1938, v:
ÖOH 33 (1991), zv. 2, 426-465, tu 431-442; Pleterski, Die Slowenen, 806-808,
816 sl.
59
verskih skupnosti in je pomembno prispevalo k evangeličanski
identiteti in samozavesti. V dveh letih je bila zdaj ta hrbtenica skoraj
povsem odstranjena18 – pri čemer bi bilo brez dvoma preveč poeno-
stavljeno, če bi skupnostim očitali preveč lahkomiselno in naivno
predajo »dediščine očetov«. Materialni pritisk pri vzdrževanju šol je
bil velikanski: kako težko je bilo v takih razmerah ohranjati šole,
kaže na primer Waiern, kjer so se zaradi finančnih težav morali
ubadati s stalnim menjavanjem učiteljev.19
Drugo področje, kjer so liberalni zakoni iz 60. let pomenili
prelom, so bila društva in zveze. Prelom je bil zares vsedružben, saj
se je društveno življenje uveljavilo na številnih družbenih področjih,
bilo pa je tudi bistvena vez za protestante in Slovence. Za evan-
geličane20 je bil pomemben predvsem Gustav-Adolf-Verein (Društvo
Gustav Adolf), ki je že zgodaj dobil podružnico na Koroškem in je
odločilno prispeval h graditvi evangeličanske skupnosti. Še daleč v
20. stoletju in tudi sedaj so mnogi projekti uresničljivi le iz tega
finančnega vira. Poleg njega so bila še druga društva, recimo Evange-
lischer Bund (Evangeličanska zveza) in lokalna združenja, kot društva
za izgradnjo cerkva, pevska društva itd., ki so bila namenjena pred-
vsem notranjemu oblikovanju skupnosti. Prav tako so nastala šte-
vilna društva in združenja med Slovenci (nedvomno še bolj številna
in raznovrstna kot med protestanti).21 Postala so bistveno sredstvo
v čedalje bolj konfliktih razmerah, ki jih je prinašal vedno močnejši
proces nacionalne diferenciacije (prav tako kot na nemškonacionalni
strani).
18 O tem prispevek avtorja v zborniku ob koroški deželni razstavi v Fresachu 2011,
ki ga je uredil Wilhelm Wadl (Glaubwürdig bleiben. 500 Jahre protestantisches
Abenteuer, Klagenfurt 2011, 411-432); Reingrabner Gustav, Beiträge zur inneren
Geschichte des österreichisches Protestantismus im späteren 19. Jahrhundert,
v: JGPrÖ 121 (2005), 205-284, tu 230-241; Hanisch-Wolfram Alexander,
Die evangelische Gemeindeschule zu Waiern 1853–1931, v: Car. I 199 (2009),
477-506, tu 482-486.
19 Hanisch-Wolfram, Gemeindeschule, 486-491.
20 Drobesch Werner, pripevek v: Glaubwürdig bleiben, 381, 396.
21 Drobesch Werner, Das slowenische Vereinswesen in Klagenfurt 1848–1938, v:
ÖOH 33 (1991), zv. 2, 426-465, tu 431-442; Pleterski, Die Slowenen, 806-808,
816 sl.
59
