Page 60 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 60
RAZPRAVE, [TUDIJE
obe manjšini obstajala očitna razlika med pravnim položajem in
pravno dejanskostjo. S Protestantskim patentom razglašena enako-
pravnost je bila na mnogih področjih (posebej na primer v šolstvu)
zaobidena in nespoštovana, na nekaterih pa se je potem ta praksa
celo upoštevala pri spremembah zakonodaje. Tudi za Koroške Slo-
vence se je v šolstvu pokazalo, da pomenijo zagotovljene manjšinske
pravice le relativno varnost, saj je utrakvistična (dvojezična) šola
delovala tudi kot sredstvo pospešene germanizacije.16 Ne (samo)
zaradi dvojezičnosti šole same po sebi, temveč zaradi političnih
struktur: odločanje v šolah je bilo v rokah izvoljenih krajevnih
odborov, v katerih pa je imelo nemško govoreče prebivalstvo pred-
nost zaradi obstoječe volilne zakonodaje v povezavi z različnimi
gospodarskimi in socialnimi danostmi. O občutenem prepadu med
pričakovanji in stvarnostjo pričajo številne pritožbe slovenskih
predstavnikov državnemu svetu. Dvojezična utrakvistična šola je bila
– vsaj pri glasnikih slovenskega narodnega gibanja – občutena kot
sredstvo germanizacije. Šolstvo je bilo sploh področje, na katerem
so 60. in 70. leta pomenila zarezo, ki so jo tako protestanti kot
Slovenci občutili kot negativno (vsaj v tendenci). Vprašanje šolstva
je bilo tudi še v naslednjih desetletjih ključna tema, ob kateri so
navsezadnje propadla tudi pogajanja o kulturni avtonomiji v 20.
letih 20. stoletja.17 Na evangeličanski strani je veljalo konfesionalno
šolstvo, kakršnega so zgradili v tolerančnem obdobju, za hrbtenico
16 O tem Kurz Maria, Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Die Streit unm die
Volksschule in Kärnten (1867–1914), Klagenfurt 1990; Domej Theodor, Schule
zwischen Staat und Kirche 1948–1938 am Beispiel des Nationalitätenkonf likts
in Kärnten, v: Drobesch Werner/Stauber Reinhard/Tropper Peter G. (ur.),
Mensch, Staat und Kirchen zwischen Alpen und Adria 1848–1938, Klagenfurt-
Ljubljana -Wien 2007, 249-268, tu 258-265; Domej Theodor, Schule und
Lehrerschaft bei der »Nationalisierung« Kärntner Slowenen, v: Bahovec Tina
(ur.), Eliten und Nationwerden/Elite in narodovanje. Die Rolle der Eliten bei
der Nationalisierung der Kärntner Slowenen/Vloga elit pri narodovanju koroških
Slovencev (= Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 10), Klagenfurt-
Ljubljana-Wien 2003, 86-116, tu 107-110.
17 Glej Valentin Hellwig, Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.
Klagenfurt-Ljubljana-Wien 2005, 43-45; Moritsch Andreas, Das Projekt einer
Kulturautonomie für die Kärntner Slowenen, v: Gemeinsamen Kärnten/Skupna
Koroška 9 (1980), 190-195.
58
obe manjšini obstajala očitna razlika med pravnim položajem in
pravno dejanskostjo. S Protestantskim patentom razglašena enako-
pravnost je bila na mnogih področjih (posebej na primer v šolstvu)
zaobidena in nespoštovana, na nekaterih pa se je potem ta praksa
celo upoštevala pri spremembah zakonodaje. Tudi za Koroške Slo-
vence se je v šolstvu pokazalo, da pomenijo zagotovljene manjšinske
pravice le relativno varnost, saj je utrakvistična (dvojezična) šola
delovala tudi kot sredstvo pospešene germanizacije.16 Ne (samo)
zaradi dvojezičnosti šole same po sebi, temveč zaradi političnih
struktur: odločanje v šolah je bilo v rokah izvoljenih krajevnih
odborov, v katerih pa je imelo nemško govoreče prebivalstvo pred-
nost zaradi obstoječe volilne zakonodaje v povezavi z različnimi
gospodarskimi in socialnimi danostmi. O občutenem prepadu med
pričakovanji in stvarnostjo pričajo številne pritožbe slovenskih
predstavnikov državnemu svetu. Dvojezična utrakvistična šola je bila
– vsaj pri glasnikih slovenskega narodnega gibanja – občutena kot
sredstvo germanizacije. Šolstvo je bilo sploh področje, na katerem
so 60. in 70. leta pomenila zarezo, ki so jo tako protestanti kot
Slovenci občutili kot negativno (vsaj v tendenci). Vprašanje šolstva
je bilo tudi še v naslednjih desetletjih ključna tema, ob kateri so
navsezadnje propadla tudi pogajanja o kulturni avtonomiji v 20.
letih 20. stoletja.17 Na evangeličanski strani je veljalo konfesionalno
šolstvo, kakršnega so zgradili v tolerančnem obdobju, za hrbtenico
16 O tem Kurz Maria, Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Die Streit unm die
Volksschule in Kärnten (1867–1914), Klagenfurt 1990; Domej Theodor, Schule
zwischen Staat und Kirche 1948–1938 am Beispiel des Nationalitätenkonf likts
in Kärnten, v: Drobesch Werner/Stauber Reinhard/Tropper Peter G. (ur.),
Mensch, Staat und Kirchen zwischen Alpen und Adria 1848–1938, Klagenfurt-
Ljubljana -Wien 2007, 249-268, tu 258-265; Domej Theodor, Schule und
Lehrerschaft bei der »Nationalisierung« Kärntner Slowenen, v: Bahovec Tina
(ur.), Eliten und Nationwerden/Elite in narodovanje. Die Rolle der Eliten bei
der Nationalisierung der Kärntner Slowenen/Vloga elit pri narodovanju koroških
Slovencev (= Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja 10), Klagenfurt-
Ljubljana-Wien 2003, 86-116, tu 107-110.
17 Glej Valentin Hellwig, Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.
Klagenfurt-Ljubljana-Wien 2005, 43-45; Moritsch Andreas, Das Projekt einer
Kulturautonomie für die Kärntner Slowenen, v: Gemeinsamen Kärnten/Skupna
Koroška 9 (1980), 190-195.
58
