Page 59 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 59
ALEXANDER HANISCH-WOLFRAM
koncepta bi pomenilo preureditev države in novo ureditev dežel
habsburške krone. Zaradi tega so slovenskemu narodnemu gibanju
začeli podtikati nelojalnost do habsburške monarhije, ta očitek pa
je ostal živ in uporabljan tudi v spremenjenih okoliščinah še v 20.
stoletju.
Ne glede na neuspeh revolucije in neizpolnitev glavnih zahtev je
bil čas temu sledečega novega absolutizma tako za protestante kakor
za koroške Slovence čas relativnega vzpona. S Februarskim patentom
1849 so bile ukinjene vsaj nekatere omejitve Tolerančnega patenta,
posebej zelo pomembne simbolne omejitve pri gradnji cerkva. Evan-
geličani so bili še naprej le tolerirana veroizpoved, toda ozke meje
tolerance so se omehčale in formalna enakopravnost je bila videti le
še kot vprašanje časa. Slovenci pa so nenazadnje pridobili s tem, da
je po zatrtju revolucij postala zveza med monarhijo in Rimskokato-
liško cerkvijo spet tesnejša in da se je monarhija po neuspehu
nemškega združevanja 1848/49 hotela opreti prav na slovansko
prebivalstvo in mu je zato prišla naproti v jezikovnih zadevah.14
Bistvena zareza je sledila v času po 1860 z več zakoni, ki so vplivali
na obe manjšini. Protestantski patent 1861 je prinesel dolgo priča-
kovano formalno enakopravnost evangeličanov s Katoliško cerk-
vijo.15 Temeljni državni zakon iz leta 1867 je s svojimi določili o
manjšinah naredil iz Slovencev pravno zavarovano manjšino, ne
glede na to, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu so bila ta njegova
določila uresničevana v politični praksi. Opazimo lahko, da je za
Slowenisch oder Deutsch, 30-71; Slane, Kirche und Nation, 105-131; Malle
Avguštin, Die nationale Bestrebungen Kärntner Slowenen bis zum Zerfall der
österreichisch-ungarischen Monarchie 1918, v Rumpler Helmut (ur.), Kärntner
Volksabstimmung, Klagenfurt 1981, 63-74, tu 63-66.
14 Glej Pleterski, Die Slowenen, 66-68; Moritsch Andreas, Modernisierung und
nationale Differenzierung bis 1918, v: Moritsch Andreas/Domej Theodor (ur.):
Austria Slovenica. Kärntner Slowenen und die Nation Österreich/Koroški
Slovenci in avstrijska nacija (=Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja
3), Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1996, 45-57, tu 46-50.
15 Splošno o tem Gottas, Geschichte des Protestantismus, 554-556; Reingrabner
Gustav, Protestanten in Österreich. Geschichte und Dokumentation. Wien-Graz-
Köln 1981, 213-215. (Glej tudi prispevek Karla W. Schwarza v tej številki – op.
prevajalca.)
57
koncepta bi pomenilo preureditev države in novo ureditev dežel
habsburške krone. Zaradi tega so slovenskemu narodnemu gibanju
začeli podtikati nelojalnost do habsburške monarhije, ta očitek pa
je ostal živ in uporabljan tudi v spremenjenih okoliščinah še v 20.
stoletju.
Ne glede na neuspeh revolucije in neizpolnitev glavnih zahtev je
bil čas temu sledečega novega absolutizma tako za protestante kakor
za koroške Slovence čas relativnega vzpona. S Februarskim patentom
1849 so bile ukinjene vsaj nekatere omejitve Tolerančnega patenta,
posebej zelo pomembne simbolne omejitve pri gradnji cerkva. Evan-
geličani so bili še naprej le tolerirana veroizpoved, toda ozke meje
tolerance so se omehčale in formalna enakopravnost je bila videti le
še kot vprašanje časa. Slovenci pa so nenazadnje pridobili s tem, da
je po zatrtju revolucij postala zveza med monarhijo in Rimskokato-
liško cerkvijo spet tesnejša in da se je monarhija po neuspehu
nemškega združevanja 1848/49 hotela opreti prav na slovansko
prebivalstvo in mu je zato prišla naproti v jezikovnih zadevah.14
Bistvena zareza je sledila v času po 1860 z več zakoni, ki so vplivali
na obe manjšini. Protestantski patent 1861 je prinesel dolgo priča-
kovano formalno enakopravnost evangeličanov s Katoliško cerk-
vijo.15 Temeljni državni zakon iz leta 1867 je s svojimi določili o
manjšinah naredil iz Slovencev pravno zavarovano manjšino, ne
glede na to, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu so bila ta njegova
določila uresničevana v politični praksi. Opazimo lahko, da je za
Slowenisch oder Deutsch, 30-71; Slane, Kirche und Nation, 105-131; Malle
Avguštin, Die nationale Bestrebungen Kärntner Slowenen bis zum Zerfall der
österreichisch-ungarischen Monarchie 1918, v Rumpler Helmut (ur.), Kärntner
Volksabstimmung, Klagenfurt 1981, 63-74, tu 63-66.
14 Glej Pleterski, Die Slowenen, 66-68; Moritsch Andreas, Modernisierung und
nationale Differenzierung bis 1918, v: Moritsch Andreas/Domej Theodor (ur.):
Austria Slovenica. Kärntner Slowenen und die Nation Österreich/Koroški
Slovenci in avstrijska nacija (=Unbegrenzte Geschichte/Zgodovina brez meja
3), Klagenfurt-Ljubljana-Wien 1996, 45-57, tu 46-50.
15 Splošno o tem Gottas, Geschichte des Protestantismus, 554-556; Reingrabner
Gustav, Protestanten in Österreich. Geschichte und Dokumentation. Wien-Graz-
Köln 1981, 213-215. (Glej tudi prispevek Karla W. Schwarza v tej številki – op.
prevajalca.)
57
