Page 62 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 62
RAZPRAVE, [TUDIJE
Proces nacionalne diferenciacije je bil za koroške Slovence odlo-
čilen družbeni razvoj, ki se je drastično okrepil v zadnjih desetletjih
19. stoletja. Obrisi nacionalno opredeljenih skupin so postajali
vedno ostrejši in naraščal je pritisk na posameznika, da se opredeli
za eno ali drugo stran. Jezik, ki je bil do tedaj dojeman kot nekaj, kar
ljudi razlikuje, ne pa nujno ločuje, je postal kriterij nacionalne
pripadnosti oziroma absorbiran od njega. Jezikovna asimilacija je
pomenila srednjeročno tudi nacionalno asimilacijo, ohranjanje
slovenščine je pomenila tudi ohranjanje (ali šele oblikovanje) sloven-
ske nacionalne identitete. Vedno manj je bila mogoča zgolj jezikovna
ali kulturna opredelitev brez s tem povezane nacionalne opredelitve,
dokler ni bil (predvsem v prvi polovici 20. stoletja) bistveni del tega
še obstoječega vmesnega prostora »nacionaliziran« s pojmom »nem-
škemu prijaznih Slovencev« oziroma v nadaljnjem »vindišarjev«.22
Protestantov ta proces nacionalne diferenciacije tako rekoč ni priza-
del že zaradi omenjene različne poselitve. Koroški protestantizem je
bil v tem času pretežno kmečki (v Celovcu je denimo nastala prva
protestantska fara šele tri leta po Protestantskem patentu 1861); do
nacionalistične preusmeritve protestantske veroizpovedi je prišlo s
časovnim zamikom šele v času okrog 1900.
»Proč od Rima«
Ta proces nacionalizacije je povezan z geslom gibanja »Proč od
Rima«.23 V njem sta se združila že prej obstoječe (čeprav še ne tako
močno opazno in opaženo) gibanje za prestopanje v evangeličansko
22 Pleterski, Slowenisch oder Deutsch, 226-258.
23 O gibanju »proč od Rima«: Burz, Ulfried v zborniku Glaubwürdig bleiben,
397-410; tudi Burz Ulfried, »Katholisch sein, heißt deutschfeindlich sein«, v:
Wadl Wilhelm (ur.), Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft.
Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag, Klagenfurt 2001; Trauner Karl-
Reinhart, Die Los-von-Rom-Bewegung. Gesellschaftspolitische und kirchliche
Strömung in der ausgehenden Habsburgermonarchie, Szentendre 1999, 434-
438; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 290-294; Hribernig-
Körbler Valentino, »Und ob uns droht der Feinde Heer …« Mentalitäten im
Kärntner Klerus um 1900 (theol. Diplomarbeit) 2008; Hanisch-Wolfram
Alexander, Protestanten und Slowenen, 78-99.
60
Proces nacionalne diferenciacije je bil za koroške Slovence odlo-
čilen družbeni razvoj, ki se je drastično okrepil v zadnjih desetletjih
19. stoletja. Obrisi nacionalno opredeljenih skupin so postajali
vedno ostrejši in naraščal je pritisk na posameznika, da se opredeli
za eno ali drugo stran. Jezik, ki je bil do tedaj dojeman kot nekaj, kar
ljudi razlikuje, ne pa nujno ločuje, je postal kriterij nacionalne
pripadnosti oziroma absorbiran od njega. Jezikovna asimilacija je
pomenila srednjeročno tudi nacionalno asimilacijo, ohranjanje
slovenščine je pomenila tudi ohranjanje (ali šele oblikovanje) sloven-
ske nacionalne identitete. Vedno manj je bila mogoča zgolj jezikovna
ali kulturna opredelitev brez s tem povezane nacionalne opredelitve,
dokler ni bil (predvsem v prvi polovici 20. stoletja) bistveni del tega
še obstoječega vmesnega prostora »nacionaliziran« s pojmom »nem-
škemu prijaznih Slovencev« oziroma v nadaljnjem »vindišarjev«.22
Protestantov ta proces nacionalne diferenciacije tako rekoč ni priza-
del že zaradi omenjene različne poselitve. Koroški protestantizem je
bil v tem času pretežno kmečki (v Celovcu je denimo nastala prva
protestantska fara šele tri leta po Protestantskem patentu 1861); do
nacionalistične preusmeritve protestantske veroizpovedi je prišlo s
časovnim zamikom šele v času okrog 1900.
»Proč od Rima«
Ta proces nacionalizacije je povezan z geslom gibanja »Proč od
Rima«.23 V njem sta se združila že prej obstoječe (čeprav še ne tako
močno opazno in opaženo) gibanje za prestopanje v evangeličansko
22 Pleterski, Slowenisch oder Deutsch, 226-258.
23 O gibanju »proč od Rima«: Burz, Ulfried v zborniku Glaubwürdig bleiben,
397-410; tudi Burz Ulfried, »Katholisch sein, heißt deutschfeindlich sein«, v:
Wadl Wilhelm (ur.), Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft.
Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag, Klagenfurt 2001; Trauner Karl-
Reinhart, Die Los-von-Rom-Bewegung. Gesellschaftspolitische und kirchliche
Strömung in der ausgehenden Habsburgermonarchie, Szentendre 1999, 434-
438; Schwarz, Aus einer spannungsgeladenen Geschichte, 290-294; Hribernig-
Körbler Valentino, »Und ob uns droht der Feinde Heer …« Mentalitäten im
Kärntner Klerus um 1900 (theol. Diplomarbeit) 2008; Hanisch-Wolfram
Alexander, Protestanten und Slowenen, 78-99.
60
